V soboto, 21. decembra, bo v Sloveniji že šestič organizirana mednarodna NOČ KRATKIH FILMOV za vse, ki se želite kratkočasiti z dobrimi domačimi in tokrat tudi tujimi kratkimi filmi.
Program in dvorane (filmi bodo na ogled tudi v nekaterih drugih kinih v Sloveniji, ne samo v Slovenski kinoteki v Ljubljani) na ogled TUKAJ.
Vstop je brezplačen, vstopnice pa lahko prevzamete izključno na dan predvajanj.
Scenarnica ABC je dodatni razširjeni program scenaristične delavnice Scenarnica, projekta, ki ga v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom že četrto leto uspešno izvaja
Društvo slovenskih režiserjev.
Scenarnica ABC je celoletna serija predavanj o različnih praktičnih vidikih scenaristike.
Namenjena je scenaristom, režiserjem in vsem, ki vas zanima pisanje scenarija – tako začetnikom kot profesionalcem in študentom.
Na tretjem predavanju, ki ga bo vodil režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, se bomo posebej posvetili dokumentaristiki. Predavatelj bo poskušal osvetliti različnost scenarističnih pristopov v svojih dokumentarnih filmih
Karpopotnik,
Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba in
Playing Men.
Vljudno vabljeni v našo filmsko hišo – na Lokacijo, Kersnikova 12, Ljubljana,
v torek, 17. decembra, ob 19.00.
Vhodna vrata se odprejo 15 minut pred začetkom in zaprejo ob 19.00, prosimo, bodite točni.
Vstop je prost.
Slovenski filmski center podpira filmsko kulturo
Fotografija je simbolična in je s prizorišča snemanja filma Poletje v školjki (1986) režiserja Tuga Štriglica. Foto: Arhiv Slovenske kinoteke.
Kako se kljub pogosto katastrofalnim okoliščinam izogniti katastrofi?
Decembrski cikel pogovorov Režiserji v dialogu, ki jih Društvo slovenskih režiserjev pod skupnim imenom
Večeri Društva slovenskih režiserjev prireja vse od l. 2011, bomo posvetili predprodukciji in produkciji, izjemno pomembnima fazama pri ustvarjanju filmov.
Sogovornika bosta letošnji prejemnik nagrade kosobrin Matija Kozamernik-Jojo, direktor filma, in
Igor Godina, asistent režiser. Pogovor bo usmerjal režiser in scenarist Miha Hočevar.
Trio, ki brez dvoma obeta zanimiv in kratkočasen pogovor, namenjen tako tistim, ki se ukvarjate z ustvarjanjem filmov kot tistim, ki jih radi gledate.
Vstop je prost, vljudno vabljeni!
Projekt Večeri Društva slovenskih režiserjev finančno podpira Slovenski filmski center, javna agencija RS
Zaradi velikega zanimanja za scenaristično delavnico Scenarnica in v želji, da bi kolikor je mogoče izboljš(ev)ali kakovost scenarijev, od jeseni organiziramo razširjeni program Scenarnica ABC, sklop predavanj o različnih vidikih pisanja scenarija, namenjen širši zainteresirani javnosti – bodisi začetnikom bodisi profesionalcem.
Naslednje predavanje, ki ga bo vodil scenarist in režiser Luka Marčetić,
bo v četrtek, 28. novembra, ob 19.00 na Lokaciji, Kersnikova 12.
Kako pravilno napisati scenarij, da ustreza standardom? Odpremo program za pisanje scenarija, napišemo scenarij in izvozimo dokument? To ni nujno pravi način, ker v svetu programske opreme obstajajo dobre in slab(š)e možnosti.
Na predavanju se boste seznanili z različnimi sodobnimi računalniškimi programi za pisanje scenarijev, s potekom dela samostojnega scenarista, z raznovrstnostjo načinov dela v scenaristični skupini in izvedeli, kako kot scenaristi lahko olajšamo delo sebi in drugim ter pri tem (p)ostanemo vsestranski in fleksibilni.
Vstop je prost, število sedežev je omejeno!
Vrata Lokacije se odprejo ob 18.45 in zaprejo ob 19.00, prosimo, bodite točni.
Slovenski filmski center podpira filmsko kulturo
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo in DSR SCENARISTI razpisujeta
GROSSMANNOVO NAGRADO 2019
Na natečaju lahko sodelujejo študentje slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo.
Štirje izvodi scenarija morajo biti poslani najkasneje do 4. 12. 2019 na naslov:
UL AGRFT
»Grossmannova nagrada«
Trubarjeva 3
1000 Ljubljana
Natečaj je anonimen, scenariji naj bodo oddani pod šifro. Z isto šifro naj bo označena zaprta kuverta, v kateri naj bodo zapisani podatki o avtorju: ime, priimek, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in potrdilo o vpisu v tekočem študijskem letu.
Vsak študent lahko na natečaj prijavi samo en scenarij.
Prejeta dela bo ocenila žirija, sestavljena iz pedagogov in predstavnika študentov UL AGRFT.
Žirija bo nagradila največ dva scenarija in zneskov nagrad ne bo delila med več scenarijev, lahko pa opozori na posebno kakovost nenagrajenih scenarijev in povabi avtorje k sodelovanju. Žirija si pridržuje pravico, da katere od nagrad ne podeli.
Avtor prvonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 1.000,00 EUR (pokrovitelj DSR SCENARISTI), avtor drugonagrajenega scenarija pa odkupno nagrado v višini 600,00 EUR.
Vsi sodelujoči bodo po e-pošti obveščeni o izidu natečaja najkasneje do 31. 12. 2019.
Z izplačilom nagrade pridobi UL AGRFT pravico, da po nagrajenih scenarijih posname študijski film ali televizijsko dramo brez kakršnih koli materialnih obveznosti do avtorja scenarija. Ta pravica vsebuje tudi pravico adaptacije nagrajenega scenarija. Če UL AGRFT v petih letih od dne, ko je bila izplačana nagrada, ne posname filma, preidejo vse pravice nazaj na avtorje scenarijev.
Priporočamo pisanje v standardni obliki za scenarije. Pomagate si lahko tudi z orodji, namenjenimi pisanju scenarijev (npr. brezplačni poslovenjeni program celtx).
O ZGODOVINI GROSSMANNOVE NAGRADE (red. prof. Miran Zupanič):
“Bilo je leta 1995, ko smo skupaj sedeli red. prof. Karpo Godina, avstrijski arhitekt Achim Behn in jaz. Achim je želel narediti nekaj dobrega za slovenski film. Odločil se je, da bo Akademiji dal na razpolago 10.000 DEM (danes približno 5.000 EUR), kar je bil takrat zelo spodoben znesek. Razmišljali smo, kaj bi storili z denarjem, da bi dosegli kar največji učinek. Hitro smo se zedinili, da bi bilo najbolje spodbuditi čim širši krog mladih k pisanju scenarijev, po katerih bi kasneje študenti na akademiji lahko posneli filme ali televizijske drame. Prav tako smo sklenili, da denarja ne bomo porabili naenkrat, pač pa bomo razpisali nagrado v takšnem znesku, ki bo za študente finančno vabljiva, hkrati pa bo podarjena vsota zadostovala za več let. Skiciral sem osnutek razpisnih pogojev in predlagal, da bi nagrado poimenovali po pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu. Karpo, ki je poznal njegove potomce, je hitro pridobil dovoljenje za uporabo Grossmannovega priimka in tako sva z rahlo tremo prepričala še kolege na Akademiji, da gremo v projekt. Z nelagodjem sem opazoval kartonsko škatlo, na kateri je bilo z debelim rdečim flumastrom napisano »Grossmannova nagrada 1995« in je dan za dnem prazna samevala v pisarni filmskega oddelka. Tik pred koncev razpisnega roka pa se je v njej čudežno pojavilo kakšnih 20 do 30 kuvert s scenariji. Prebrali smo jih, izbrali najboljšega in ko smo odprli priloženo kuverto, da bi identificirali avtorja, smo ugotovili, da je to študent arheologije iz Tolmina. Telefoniral sem mu, da ga obvestim o nagradi, njegova mama pa mi je povedala, da ga ni doma. Ko sem ji povedal, da kličem iz Ljubljane in da je sinov scenarij prejel nagrado, je bila zelo zadržana, imel sem vtis, da misli, da gre za potegavščino. Uro kasneje sem nagrajenca le dobil. Njegovo ime je bilo Jan Cvitkovič.
Prvemu razpisu so sledili še drugi, denar za nagrado nam zaenkrat uspeva zagotoviti iz univerzitetnih sredstev in upam, da bo tako ostalo. Kdo ve, kdo vse bo še med nagrajenci in kako uspešna filmska pot ga čaka?”
DOSEDANJI NAGRAJENCI (krepko so označeni člani/ce DSR):
Jernej Potočan za scenarij Živalski vrt (prva nagrada)
Anamarija Lukovac za scenarij Inštruktor vožnje (druga nagrada)
Áron Horváth za scenarij Izlet (prva nagrada)
Tamara Babić za scenarij Cougar (druga nagrada)
Varja Hrvatin za scenarij Svet na drugi strani (posebna omemba)
Iza Strehar za scenarij Nagle odločitve (prva nagrada)
Tamara Babić za scenarij Claire de lune (druga nagrada)
Miha Likar za scenarij Prva (posebna omemba)
Iza Strehar za scenarij Gaganje (prva nagrada)
Olga Joanna Michalik za scenarij Notranje barve (druga nagrada)
Rene Maurin za scenarij Vizavi (prva nagrada)
Iza Strehar za scenarij Dekle, ki je sedelo na stopnicah, ki vodijo v podhod (druga nagrada)
Iza Strehar za scenarij Lucija in Erik (prva nagrada)
Sara Kern za scenarij Sandi (druga nagrada)
Sara Kern za scenarij Viktor + Miro (prva nagrada)
Nina Zupančič za scenarij Ko bo Lala odrasla (druga nagrada)
Sara Kern za scenarij Brez lupčka (prva nagrada)
Gašper Antauer za scenarij Hišni bogovi (druga nagrada)
Matija Podhraški za scenarij Trojica (posebna omemba)
Sara Kern za scenarij Lulat
Nejc Gazvoda za scenarij Čisto lahko
Barbara Zemljič za scenarij En jajček
Matevž Luzar za scenarij Ivan + Melita
Barbara Zemljič za scenarij Lasje
Matevž Luzar za scenarij Vučko
Matevž Luzar za scenarij Veliki pobeg
Jaša Jenull in Marko Bratuša za scenarij Angora Angora
Matevž Luzar za scenarij Jing/Jang
Natečaj ni bil izveden.
Nagrada ni bila podeljena
Darja Ritonja za scenarij David
Jan Cvitkovič za scenarij Rop stoletja
Fotografija s podelitve, foto Peter Uhan, Arhiv DSR
V torek, 12. novembra, smo v Slovenski kinoteki podelili že desetega berta, nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre.
Prejel ga je igralec Vlado Novak, nagrado pa mu je izročil režiser Andrej Košak, ki je z njim ustvaril štiri filme.
