Včlanitev

Za včlanitev mora kandidat, ki ustreza pogojem za včlanitev, upravnemu odboru DSR predložiti pisno vlogo, ki poleg izpolnjene pristopne izjave obsega tudi dokazila, ki jih po Statutu DSR zahteva njegov 10. člen.

Določila statuta o včlanitvi

III. ČLANSTVO

9. člen

(1) Članstvo v društvu je prostovoljno.

(2) Član društva lahko postane vsak:

a) polnoletni državljan Republike Slovenije, ki se poklicno ukvarja z režijo, oz. tuj državljan, ki večinsko ustvarja v slovenskem jeziku (ali jeziku manjšin) in je v trenutku, ko se prijavlja, že vsaj 5 let rezident R Slovenije in ki (državljan ali tujec) izpolnjuje naslednje pogoje:

  • kandidat izjavlja, da sprejema statut in da bo deloval v skladu z njim, v skladu z načeli in drugimi pravili društva ter v ta namen podpiše pristopno vlogo, ki v primeru, da kandidat izpolnjuje vse pogoje za članstvo, pridobi naravo pristopne izjave;
  • kandidat, ki izpolnjuje enega (1) od naslednjih treh (3) pogojev – torej kandidat, ki:
  • je režiral vsaj eno (1) pomembno celovečerno filmsko avdiovizualno delo (nacionalno distribuirano v kinematografih)

ali

  • je režiral vsaj eno (1) srednjemetražno ali celovečerno televizijsko avdiovizualno delo (hkrati televizijsko emitirano po ozemlju cele države)

ali

  • je režiral vsaj dva (2) kratka filma, ki sta bila uvrščena in javno prikazana v tekmovalnem programu mednarodnega filmskega festivala;

in ta kandidat mora obenem izpolnjevati še enega (1) od naslednjih dveh (2) pogojev:

  • ima univerzitetno diplomo iz filmske in/ali televizijske režije

ali

  • se s filmsko ali televizijsko režijo profesionalno ukvarja oziroma se je z njo profesionalno ukvarjal vsaj tri (3) leta;
  • izjemoma lahko postane kandidat tudi oseba, ki izpolnjuje le enega od pogojev po prejšnji (2.) alineji točke a) tega člena, če jo k članstvu pisno povabijo vsaj trije (3) člani društva, tako vlogo za članstvo pa v nadaljevanju dokončno potrdi ali zavrne upravni odbor;
  • kandidat upošteva profesionalne standarde in etična načela, za katera se zavzema društvo;

 

b) član društva lahko postane tudi vsak polnoletni državljan Republike Slovenije, ki pri produkciji filmov poklicno opravlja delo asistenta režiserja (t. i. asistent režiser) in ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • kandidat izjavlja, da sprejema statut in da bo deloval v skladu z njim, v skladu z načeli in drugimi pravili društva ter v ta namen podpiše pristopno vlogo, ki v primeru, da kandidat izpolnjuje vse pogoje za članstvo, pridobi naravo pristopne izjave;
  • kandidat se profesionalno kontinuirano ukvarja kot asistent režiser vsaj 3 leta in izpolnjuje zraven še enega (1) od naslednjih dveh (2) pogojev:
  • da je bil najmanj dvakrat (2x) prvi asistent režiser pri snemanju celovečernega igranega filma

ali

  • da je bil najmanj petkrat (5x) drugi asistent režiser pri snemanju celovečernega igranega filma;
  • izjemoma lahko postane kandidat tudi oseba, ki ne izpolnjuje pogojev po prejšnji (2.) alineji točke b) tega člena, če jo k članstvu pisno povabijo vsaj trije (3) člani društva, tako vlogo za članstvo pa v nadaljevanju dokončno potrdi ali zavrne upravni odbor;
  • kandidat upošteva profesionalne standarde in etična načela, za katera se zavzema društvo;

 

c) član društva lahko postane tudi vsak polnoletni državljan Republike Slovenije, ki se poklicno ukvarja s pisanjem scenarijev in ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • kandidat izjavlja, da sprejema statut in da bo deloval v skladu z njim, v skladu z načeli in drugimi pravili društva ter v ta namen podpiše pristopno vlogo, ki v primeru, da kandidat izpolnjuje vse pogoje za članstvo, pridobi naravo pristopne izjave;
  • kandidat izpolnjuje enega (1) od naslednjih treh (3) pogojev:
  • da je napisal scenarij v funkciji glavnega scenarista za vsaj en (1) celovečerni igrani film, ki je bil realiziran in kinematografsko distribuiran oz. kinematografsko javno priobčen

ali

  • da je napisal scenarij v funkciji glavnega scenarista za vsaj en (1) celovečerni igrani televizijski film, ki je bil realiziran in hkrati televizijsko emitiran po ozemlju cele države

ali

  • da je napisal scenarij v funkciji glavnega scenarista za vsaj eno (1) igrano televizijsko nadaljevanko oz. igrano televizijsko nanizanko oz. igrano televizijsko serijo, ki je bila realizirana in televizijsko emitirana po ozemlju cele države;
  • izjemoma lahko postane kandidat tudi oseba, ki ne izpolnjuje pogojev po prejšnji (2.) alineji točke c) tega člena, če jo k članstvu pisno povabijo vsaj trije (3) člani društva, tako vlogo za članstvo pa v nadaljevanju dokončno potrdi ali zavrne upravni odbor;
  • kandidat upošteva profesionalne standarde in etična načela, za katera se zavzema društvo.

(3) Pojem režiserja naj pri odločanju pomaga razložiti naslednja definicija: »Režiser je kreativni posameznik, ki je zaposlen z izdelavo filma, televizijskega programa, radijskega programa, dramske igre ali drugačne enote zabave ali informacije, ki je lahko fotografirana in posneta na filmski, magnetni trak ali katerikoli drug medij, in projicirana na zaslone različnih vrst, ali predvajana na televiziji, spletu ali katerem koli drugem novem mediju komunikacije in predstavnosti, ki ni poznan ali tukaj opredeljen, ali prenesena neposredno ali izvedena neposredno pred prisotno publiko. Režiserjeva poklicna funkcija, imenovana režija ali režiranje, je enkratna in vseobsegajoča. Zamisli si posebno zabavno ali informativno obliko, kakršno bo zavzela v svoji popolnosti, in vitalno sodeluje v vseh fazah priprav in izvedbe. Deluje neposredno z vsemi elementi, ki sestavljajo razgibano strukturo enote zabave ali informacije: zgodbo, igro, dialogom, gibom, glasbo, pesmijo, plesom, kamero, fotografijo, zvokom, scenografijo, kostumografijo, rekviziti, masko itn. Naloga režiserja je kreativno pridodajati vsem tem elementom in jih voditi, združiti ter integrirati v eno samo, kohezivno dramsko in estetsko celoto. Režiserjeva glavna skrb so duhovne vrednosti, kot so: zgodba, liki, vzdušja, ideje in čustva. Njen ali njegov namen je razsvetliti, razvedriti, moralno dvigovati, informirati občinstvo in mu nuditi visok užitek. In končno, merilo režiserjevega dosežka je mera, do katere vsaka oblika zabave ali informacije, ki jo je zrežiral, deluje in ugaja srcu in umu občinstva ter tako skozi solze ali smeh bogati in plemeniti duh občinstva.«

(4) Pojem asistenta režiserja naj pri odločanju pomaga ovrednotiti naslednja definicija: »Pojem Asistent režiser se uporablja za poimenovanje več funkcij v filmski ekipi. To so 1. (Prvi) asistent režiser (okrajšava 1. AR), 2. (Drugi) asistent režiser (2. AR), 2.2. (Drugi drugi) asistent režiser (2.2. AR) itd., 3. (Tretji) asistent režiser (3. AR)., Dodatni asistent režiser (AddAR). Te funkcije se med seboj razlikujejo po zadolžitvah. 1. asistent režiser: Izdelava razdelave scenarija, izdelava snemalnega plana, nadzor celotnega procesa predprodukcije, ocenjevanje primernosti predlaganih snemalnih lokacij, kreativna pomoč pri izbiri igralske zasedbe, izbor in režija statistov (drugega plana), skrb za pretok informacij med režiserjem, vodjami sektorjev ter produkcijo, kreativna pomoč pri iskanju vsebinskih rešitev, vodenje snemalne ekipe na tehničnih ogledih snemalnih lokacij, skrb za to, da potek snemanja čimbolj sledi ciljem, zastavljenim v snemalnem planu, vodenje dela snemalne ekipe na snemalni lokaciji na način, da se lahko režiser pri pripravi kadrov posveti le kreativnim vprašanjem, dajanje jasnih ukazov snemalni ekipi (napotki ob pripravi na snemanje, začetek/konec snemanja kadra, pričetki/konci odmorov idr.), skrb za disciplino in motivacijo snemalne ekipe na snemalni lokaciji, dajanje znakov za začetke akcij v času snemanja kadrov in drugo. 2. asistent režiser: Koordinacija priprav in planiranja dela igralske zasedbe, nadzor dela sektorjev maska in kostum v predprodukciji in na samem setu, izdelava dispozicij, pomoč pri izboru in režiji statistov (drugega plana), nadzor priprave “korak naprej”, pregled nad igralnimi rekviziti in druge naloge, ki mu jih dodeli 1. asistent režiser. 2.2. asistent režiser: Na projektih večjega obsega prevzame del zadolžitev 2. asistenta režiserja., 3. asistent režiser – vajenec: izvaja le enostavne naloge, ki mu jih dodelijo višje razvrščeni asistenti režiserji. Dodatni asistent režiser: kot specializant za določeno področje režije na zahtevnih projektih (npr. režiser masovnih prizorov, režiser kaskaderskih prizorov z vozili). Asistenti režiserji v vseh navedenih funkcijah z manjšimi razlikami v zadolžitvah delujejo v predprodukciji in produkciji kratkih, srednjedolgih in celovečernih filmov, televizijskih serij, reklamnih spotov in glasbenih spotov.«.

(5) Pojem scenarista naj pri odločanju pomaga ovrednotiti naslednja definicija: »Scenarist je kreativni posameznik, ki  je zaposlen s pisanjem scenarija za film, televizijski program, radijski program, dramske igre ali drugačne umetniške vsebine, ki se je posnela na filmski ali magnetni trak ali katerikoli drug medij, bodisi je bila projicirana na zaslone različnih vrst ali je bila predvajana na televiziji, spletu ali katerem koli drugem novem mediju komunikacije in predstavnosti, ki ni tukaj opredeljen, ali pa je bila prenesena (ne)posredno ali izvedena neposredno pred navzočim občinstvom oz. prisotno publiko. Scenaristova poklicna funkcija, imenovana scenarij ali scenarist, je enkratna in vseobsegajoča. Scenarist si s svojim prispevkom v zgodnji fazi nastajanja dela zamisli informativno, zabavno oziroma umetniško obliko, kakršno bo zavzela v svoji popolnosti, in vitalno sodeluje v fazah razvoja in priprav določenega dela, ter ob želji producenta ali režiserja tudi v fazah nastajanja dela in poprodukcije. Deluje neposredno z vsemi elementi, ki sestavljajo razgibano strukturo enote zabave ali informacije: zgodbo, igro, dialogom, gibom, glasbo, pesmijo, plesom, kamero, fotografijo, zvokom, scenografijo, kostumografijo, rekviziti, masko itn. Naloga scenarista je, da si kreativno zamisli vse te elemente in jih pripravi do te mere, da lahko režiser nadaljuje s kreativnim delom sam ali s pomočjo scenarista in jih zaključi v eno samo, kohezivno dramsko in estetsko celoto. Scenaristova glavna skrb so duhovne vrednosti, kot so: zgodba, liki, vzdušja, ideje in čustva. Njen ali njegov namen je mdr. razsvetliti, razvedriti, moralno dvigovati, informirati občinstvo in mu nuditi estetski užitek.«

(6) Natančnejša merila za vsebinsko presojo pogojev in natančnejša pravila o postopku preverjanja pogojev lahko sprejme upravni odbor v obliki pravil za sprejem v članstvo.

10. člen

(1) Kandidat za člana društva mora upravnemu odboru predložiti pisno vlogo, v kateri se zaveže, da sprejema in da bo deloval v skladu s statutom društva (pristopna vloga). K vlogi kandidat obvezno priloži ogledno kopijo svojih režijskih del na primernem nosilcu. Kandidat priloži tudi druga dokazila, ki dokazujejo ustreznost za sprejem (recenzije, fotokopija diplome …).

(2) S podpisano pristopno vlogo kandidat dovoljuje društvu tudi obdelavo svojih osebnih podatkov, preverjanje podatkov pri državnih organih, organih lokalnih skupnosti, nosilcih javnih pooblastil, drugih ustanovah in društvih z namenom ugotovitve vseh pomembnih okoliščin, potrebnih za presojo izpolnjevanja pogojev in sprejem v članstvo.

11. člen

(1) Poseben poročevalec, ki ga za obravnavo vsake posamezne vloge imenuje upravni odbor izmed svojih članov, pregleda pristopno vlogo kandidata in dokazila ter preveri, ali so zahtevani pogoji za članstvo izpolnjeni, o čemer poroča upravnemu odboru. Poseben poročevalec ni funkcija, temveč delovna naloga in obveznost člana upravnega odbora. Posebnih poročevalcev je lahko več, pri čemer vsak pregleda svojo vlogo, ki mu je dodeljena. Enemu posebnemu poročevalcu je lahko dodeljenih tudi več vlog.

(2) Če v katerem koli od navedenih pogojev iz drugega odstavka 9. člena kandidat po oceni članov upravnega odbora odstopa od zahtevanih pogojev oz. pogojev ne izpolnjuje, lahko upravni odbor prijavo zavrne. V primeru, da kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje za članstvo, to upravni odbor potrdi z večino glasov navzočih članov upravnega odbora, s čimer postane kandidat polnopravni član.

(3) V trenutku sprejema v članstvo pristopna vloga postane pristopna izjava in člana zavezuje k spoštovanju tega statuta in vseh drugih pravil društva. S pristopno izjavo član dovoljuje društvu tudi obdelavo in hrambo njegovih osebnih podatkov, posredovanje njegovih osebnih podatkov za namene delovanja društva (na zahtevo ali za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti) ter posredovanje in izvoz za namene mednarodnega udejstvovanja društva (npr. nominacija za mednarodne nagrade, za udeležbo na mednarodnih festivalih pod okriljem društva ipd., pri čemer mora društvo za izvedbo same nominacije za nagrado ali prijave na mednarodni festival predhodno pridobiti posebno soglasje nominiranca/ke ali prijavljenca/ke).

12. člen

Pristopno vlogo mora društvo rešiti in svoj sklep sporočiti kandidatu najkasneje v 3 mesecih po prejemu prošnje, sicer šteje, da je bila pristopna vloga kandidata zavrnjena. Upravni odbor obvesti o svoji odločitvi kandidata pisno, članstvo društva pa na članskih sestankih ali na občnih zborih.

13. člen

Kandidat, čigar pristopna vloga je bila iz kateregakoli razloga zavrnjena, ima pravico pritožbe na nadzorni svet društva, ki mora odločiti v 3 mesecih, sicer šteje pritožba za zavrnjeno. Odločitev nadzornega sveta je dokončna. Kandidat lahko v roku 1 leta od dokončne odločitve društva zahteva sodno varstvo zoper odločitev društva.

14. člen

(1) Društvo ima lahko tudi častne člane. Naziv častnega člana lahko dobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva, za očiten prispevek k ugledu poklica režiserja in asistenta režiserja ali poklica scenarista nasploh ali kot priznanje izjemnega ustvarjalnega dosežka. Naziv častnega člana društva lahko društvo podeli tudi nečlanu, iz istih razlogov. Za predlog dodelitve častnega naziva, posredovan občnemu zboru, je potrebna dvotretjinska (2/3) večina glasov prisotnih članov na seji upravnega odbora.

(2) Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog upravnega odbora. Če je tako izbrani posameznik v času podelitve naziva aktiven kot režiser, lahko uživa vse privilegije članstva v društvu, vključno s pravico do glasovanja in s pravico do prevzema funkcije v društvu v skladu s statutom.

 

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV

15. člen

Pravice članov so:

  • da volijo in so izvoljeni v organe društva,
  • da sodelujejo pri delu in odločajo v organih društva,
  • da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu,
  • da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
  • da sodelujejo pri izdelavi programa društva in so seznanjeni s poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem,
  • da prejemajo nagrade in pohvale za delo v društvu ter za dosežene uspehe.
16. člen

Dolžnosti članov so:

  • da spoštujejo statut, druge akte ter sklepe organov društva,
  • da sooblikujejo in uresničujejo cilje in naloge društva,
  • da ob izvolitvi delujejo v organih društva,
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
  • da redno plačujejo članarino,
  • da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
  • da predlagajo nagrade in priznanja katerega koli organa društva,
  • da prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane društva,
  • da varujejo ugled društva.

 

V. PRENEHANJE ČLANSTVA

17. člen

(1) Članstvo v društvu preneha:

  • s prostovoljnim izstopom,
  • s črtanjem,
  • z izključitvijo na podlagi odločitve častnega razsodišča,
  • s smrtjo.

(2) Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

(3) Člana iz članstva črta upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.

(4) O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom, potrdi pa ga občni zbor.

Dogodki in dejavnosti društva

DSR podeljuje stanovsko priznanje nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre

DSR podeljuje stanovsko priznanje nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo

DSR podeljuje stanovsko priznanje Nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije

DSR podeljuje stanovsko priznanje nagrado kosobrin za dragocene filmske sodelavce

do pomladi v Ljubljani in je za izbrane udeležence brezplana. 3Društvo organizira redne večere v Slovenski kinoteki, ki afirmirajo pomen režije in režiserjev v slovenskem kulturnem prostoru.

Večeri Društva slovenskih režiserjev in režiserk s podnaslovom Režiserji v dialogu se odvijajo v obliki pronicljivega dialoga med režiserjema, ki ob odlomkih iz svojih filmov soočata svoji poetiki.

Filmski večeri od blizu na daljavo so spletna različica pogovorov, ko se ob predvajanem filmu iz bogate zakladnice slovenske kinematografije v živo pogovarjata vsakokratni režiser/ka in moderator/ka izbranega filma.

Društvo podeljuje nagrade za dosežke na področju AV ustvarjanja: Štigličev pogled za izjemno režijo (za režijo posameznega AV dela); Nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije; nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre in nagrado kosobrin za dragocene filmske sodelavce neavtorskih poklicev.

Scenarnica je scenaristična delavnica za razvoj scenarija od ideje do prvega drafta; od l. 2016 poteka letno 6 vikendov od pomladi do jeseni v Ljubljani in je za izbrane udeležence brezplačna. 

Scenarnica ABC je cikel predavanj in praktičnih napotkov za pisanje scenarija za širše občinstvo.

Dokumentarnica je delavnica za razvoj dokumentarnega filma; od l. 2021 poteka 3 vikende od jeseni do pomladi in je za izbrane udeležence brezplačna. 

Filmarija je občasnik, ki obravnava različne teme z AV področja in izhaja v tiskani obliki.

Filmarija Podcast je tedenski podkast,  ki omogoča insajderski vpogled v filmsko dogajanje doma in po svetu – za insajderje in autsajderje. Ter tiste vmes.

Mednarodne delavnice z AV področja potekajo v soorganizaciji društva in drugih nacionalnih in mednarodnih združenj oz. ustanov.