Društvo slovenskih režiserjev

The Directors Guild of Slovenia

ODZIV DRUŠTVA SLOVENSKIH REŽISERJEV NA OSNUTEK RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA KULTURO 2021-2028

Društvo slovenskih režiserjev je z velikim pričakovanjem preučilo osnutek resolucije o nacionalnem programu za kulturo (v nadaljevanju NPK) 2021-2028, še posebej v delu o filmu in avdiovizualni dejavnosti, ki ga je Ministrstvo za kulturo dalo v javno obravnavo septembra letos.

Društvo slovenskih režiserjev je vse od svoje ustanovitve leta 2005  strokovno prispevalo v vseh javnih razpravah o urejanju področja filma in AV, podajalo predloge in pobude na številne predloge NPK, zakonov ali pravilnikov, ki so zadevali področja filma in AV. Leta 2018 je društvo izdalo Nacionalni program za film 2018-2023, v katerem je celovito obravnavalo filmsko in AV področje in tudi predlagalo konkretne rešitve. Večina teh področij ni urejenih še do danes, zato pogledi in predlogi iz tega dokumenta ostajajo še danes aktualni. Tudi tokrat želimo s svojim poznavanjem področja in s svojo vpletenostjo v evropske povezave prispevati k razvoju področja.

Tokratni načrt strategije kulturne politike obsega osemletno in ne več štiriletno obdobje, kot doslej, zato je treba strategijo še tem bolj premišljeno zastaviti;  opažamo, da je NPK tako v strateškem kot v razvojnem delu ob pričakovanih konkretnih rešitvah splošen, še posebej na področju filma in AV dejavnosti.

NPK ugotavlja pomanjkljivosti in slabosti trenutne ureditve področja ter potrebo po njenem izboljšanju, s katerimi se lahko strinjamo. Težko presojamo o uresničljivosti ciljev, ker ti niso natančno opredeljeni. Lahko pa svoje ugotovitve in pripombe oz. predloge dopolnitev strnemo v tri točke:

1.    NPK med drugim prepoznava nesorazmerja med področji kulture kot tudi nestabilnost in nezadostno financiranje določenih področij, še posebej filma in AV dejavnosti. Kljub temu pa ne načrtuje ne kratkoročnega ne dolgoročnega bistvenega povečanja proračunov za film in AV dejavnost (na potrebnih najmanj 11 mio evrov letno, kar je preučil, obravnaval in prioritetno že dvakrat potrdil Odbor za kulturo pri Državnem zboru RS, kar razumemo kot obvezo Ministrstvu za kulturo pri pripravi tovrstne dolgoročne resolucije – in tak sklep bi moral biti v NPK tudi eksplicitno naveden).
Zato predlagamo, da NPK opredeli, da bo Ministrstvo za kulturo iz sredstev državnega proračuna s postopnim vsakoletnim povečevanjem do leta 2023 zagotovilo potrebnih najmanj 11 mio evrov programskih sredstev letno.

2.    Slovenski filmski center, javna agencija, ki je nosilec javnega interesa na področju filma in AV dejavnosti, v tem delu NPK sploh ni omenjen, zato menimo, da bi moral biti omenjen kot osnovni steber zagotavljanja stabilnosti in sofinanciranja področja filma in AV; ne glede na želje več zaporednih sestav vlad, ki so načrtovale ukinitev SFC oz. ustanovitev nove nadomestne institucije z novo zakonodajo, se izkazuje, da se vsakršne težave SFC lahko razrešijo z dopolnitvami pravilnikov, s povečanjem obsega poslovanja ob višjem sofinanciranju filma ter z razmeroma minornimi zakonskimi spremembami zakona ZSFCJA, da pa je tisto, kar ves čas onemogoča normalizacijo na področju sofinanciranja projektov na filmskem in AV področju, ravno  neredno in nezadostno financiranje ustanove same. Tako tudi razumemo namero po stabilizaciji.
Zato predlagamo, da se v ta del NPK izrecno zapiše stabilizacija financiranja SFC kot osrednje institucije.

3.    V osnutku NPK in delovanju Ministrstva za kulturo nasploh pogrešamo zavedanje o tem, da je na področju filma in AV financiranje rednega delovanja strokovnih društev neprimerljivo z ureditvijo na drugih področjih umetnosti (primeroma financiranje DSP, ZDSLU, DSS itn.) in poteka zgolj na programski ravni.
Zato pozivamo, da se v okviru NPK pripozna enakovredna vloga strokovnih združenj s področja filma in AV ter na primerljiv način kot na področjih drugih umetnosti uredi financiranje njihovega rednega delovanja.

V duhu prvega razvojnega cilja NPK za področje Film in avdiovizualna dejavnost (»Upoštevanje deležnikov s celotnega filmskega, kinematografskega in avdiovizualnega področja (ustvarjalci, producenti, promocija, distribucija, prikazovanje, filmska vzgoja, izobraževanje) pri oblikovanju smernic za razvoj filmskega in avdiovizualnega področja, s poudarkom na spodbujanju kulturno raznolike filmske in AV-produkcije, profesionalizacije filmskega okolja, razvoja talentov in poklicev v avdiovizualnem sektorju.«) pred obravnavo NPK na Odboru za kulturo pri DZ RS predlagamo ponovno podrobno obravnavo predloga NPK v delu za področje filma in avdiovizualne dejavnosti, v katero bomo vključeni deležniki s celotnega filmskega, kinematografskega in avdiovizualnega področja.

Besedilo osnutka Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2021-2028

24. Festival slovenskega filma se je sinoči zaključil

24. Festival slovenskega filma se je sinoči zaključil

/Foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/

Nagrado Metoda Badjure 2021 je ob odprtju festivala prejela inovatorka in inženirka filmskega zvoka Emilija Soklič . Za nagrado ji od srca čestitamo!

Za festivalske nagrade vesna se je letos potegovalo 54 filmov, uvrščenih v tekmovalni program festivala. Članice in člani Društva slovenskih režiserjev so prejeli kar 18 nagrad in priznanj:

Sedem nagrad za celovečerni igrani film Prasica, slabšalni izraz za žensko v režiji Tijane Zinajić, mdr. glavno nagrada – vesna za najboljši film festivala; nagrada za najboljši film festivala po izboru občinstva (poprečna ocena 4,74) in vesna za scenarij – scenaristka Iza Strehar je ta scenarij razvijala na delavnici Društva slovenskih režiserjev Scenarnica.

Šest nagrad za celovečerni igrani film Darka Sinka Inventura, mdr. tudi za najboljšo režijo – tudi scenarij za ta film je režiser Darko Sinko razvijal na Scenarnici -, nagrado Iridium za najboljšega debitanta (Darko Sinko) ter posebno omembo Art kino mreže Slovenije (film Inventura).

Nagrado za najboljši animirani film je prejel animirani film Špele Čadež Steakhouse.

Vesni za posebne dosežke sta prejela filma Babičino seksualno življenje Urške Djukić in Emilie Pigeard in Kazenski strel Roka Bička.

Posebni omembi žirije sta prejela filma Iskre v času – svetovni računalniški podvig Jurija Grudna in Ameba Blaža Završnika.

Kdo so bili prejemniki drugih nagrad, si lahko ogledate tu.

Ustvarjalkam in ustvarjalcem vseh predvajanih filmov čestitamo in se že veselimo FSF 2022!

24. FSF je za nami, veselimo se 25. FSF!

24. FSF je za nami, veselimo se 25. FSF!

Društvo slovenskih režiserjev je na letošnjem Festivalu slovenskega filma sodelovalo s štirimi dogodki:

Predstavitev in zaključek Scenarnice (generacije 2019, 2020 in 2021) – v petek, 15. 10.

Tri generacije udeležencev Scenarnice ob predstavitvi in zaključku delavnice /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/

Predstavitev dokumentarističnega laboratorija Dokumentarnica 2021 – v soboto, 16. 10.

Dva od treh mentorjev delavnice Matjaž Ivanišin in Rok Biček ter predsednik DSR Matevž Luzar na predstavitvi delavnice /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/

Šahovski kotiček na FSF – v soboto, 16. 10.

Pobudnik ustanovitve Šahovske sekcije pri DSR Boris Petkovič in predsednik DSR Matevž Luzar v akciji /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/

Podelitev nagrade kosobrin za dragocene filmske sodelavce – v soboto, 16. 10.

Rekviziter Rudi Požek, nagrajenec za l. 2020 /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/
Mojster osvetljave Drago Jarić /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/
Peterica od sedmih dosedanjih nagrajencev: direktor filma Matija Kozamernik Jojo, mojster osvetljave Drago Jarić, rekviziter Rudi Požek, dokumentalistka-raziskovalka Jožica Hafner in kolorist Emil Svetlik /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/

Se že pripravljamo na jubilejno, 25. edicijo!