V Društvu slovenskih režiserjev obsojamo brutalno uporabo nasilja nad uporabniki Avtonomne tovarne Rog, nad protesniki in nad opazovalci fizičnega rušenja in hkrati simbolnega ukinjanja prostora neinstitucionalizirane umetnosti in kritične misli.
Kot družba smo v zadnjih mesecih deležni čedalje pogostejše uporabe surove sile oblasti.
Dialog in širši javni konsenz, zaupanje v moč argumentov in družbeno povezanost izgubljajo pomen, razkorak med tistimi, ki smo jih pripadniki slovenske družbe (začasno) pooblastili za upravljanje s skupnim, in vsemi drugimi je čedalje večji.
Oblastniki svojo moč ravno v času krize avtokratsko zlorabljajo s čedalje manj zadržki in, če se jim zdi potrebno, tudi z uporabo nasilja. Do absurda prignane kazni za kršitelje odlokov, nelogične, nesorazmerne in protiustavne kazni za protestnike, kratenje in odvzemanje pravic, kruto izživljanje – ki smo ga bili navsezadnje v obliki zastoja izplačil za opravljeno delo deležni tudi filmarji –, pa linči do oblasti kritičnih posameznikov in skupin na družbenih omrežjih in v oblasti naklonjenih medijih.
Ne oziraje se na različna stališča, pravna tolmačenja, argumente o procedurah za zaščito lastnine in podobno, je nasilje ob zadnjih dogodkih v Rogu nesprejemljivo in v takšno ravnanje ne smemo privoliti. Dejstvo je, da ne glede na interpretacije dogodki v Rogu pomenijo za našo prestolnico veliko sramoto in neuspeh.
Verjetno bo vse, ki jih policisti na posnetkih grobo pretepajo, to močno zaznamovalo. In ravno zaradi uporabe brutalne sile je očitno, da možnosti dialoga niso bile izčrpane.
Takšno nasilje pa ne zaznamuje le prizadetih posameznikov, temveč celotno družbo.
Poudarjamo, nikoli ni na voljo samo ena možnost.
Naj nas kot družbo oblikuje ravno odpoved nasilju, zavzemanje za dialog in spoštovanje različnosti.
Na voljo je nova, osma epizoda podcasta Filmarija; moderatorka Zala Opara povzema dogajanje pred začetkom snemanja dveh celovečernih filmov, Zbudi me Marka Šantića in Kapa Slobodana Maksimovića.
Podcast, ki je na voljo tukaj, nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.
Tokratni večer je posvečen režiserju Matjažu Ivanišinu, ki bo 7. februarja prejel nagrado Prešernovega sklada za scenarij in režijo celovečernega igranega filma OROSLAN (2019, trajanje 72′).
Film si boste lahko ogledali na portalu rtvslo/filmi s sprotnim komentiranjem v živo.
Izbrani celovečerni film iz bogate zakladnice slovenske filmske produkcije predvajamo v živo s sprotnim komentiranjem vsakokratnega režiserja in moderatorja, vi pa boste imeli možnost režiserju zastavljati vprašanja (pod izpostavljenim člankom, kjer bo vdelano ogledno okno s filmom in pogovorom).
Torej vse, kar ste že od nekdaj želeli vedeti o tem filmu, pa doslej niste imeli priložnosti vprašati.
Kot za vse naše prireditve, je ogled tudi za to brezplačen.
Vljudno vabljeni!
Projekt Večeri Društva slovenskih režiserjev finančno podpira Slovenski filmski center, javna agencija RS
Projekt Filmski večeri od blizu na daljavo poteka v sodelovanju z RTV SLO
Tokrat se osredinjamo na ustvarjalni dvojec režiser: igralec oziroma režiserka: igralka. Režiserka Urša Menart in igralka Nika Rozman bosta naravnost povedali, kar med ustvarjalnim procesom pogosto ostane zamolčano.
Radio Študent (RŠ) je ena najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, ki že več kot petdeset let bogati slovenski medijski in kulturni prostor. Nepojmljivo je, da se v teh zahtevnih časih odreka financiranje tako pomembni ustanovi.
Dejstvo je, da RŠ igra pomembno vlogo v naši kulturno-družbeni sferi, pa ne samo kot radijski medij, ki pogosto edini poroča o specifičnih kulturnih prireditvah, temveč tudi kot izobraževalni bazen. Skozi RŠ se je v zadnjih petdesetih letih izobrazilo in formiralo mnogo prepoznavnih imen s področja kulture in medijskega prostora.
Lani je bila slovenska kultura izpostavljena prvemu valu – udaru – nefinanciranja. Val je najprej zajel slovenski film in v Društvu slovenskih režiserjev nehote vidimo vzporednice poskusa spreminjanja slovenske kulturne krajine z ukrepom nefinanciranja pomembnih institucij na področju kulture in medijev. Opažamo, da to postaja čedalje bolj razširjen modus operandi današnjega neoliberalnega razmišljanja.
Radio Študent mora ostati neodvisen v svojem poročanju in spremljanju kulturno-družbenega življenja v naši državi.
Radio Študent nikoli ni bil in ne more biti propagandno orodje.
Radio Študent mora ostati Radio Študent!
Društvo slovenskih režiserjev poziva ŠOU Ljubljana, da Radiu Študent še vnaprej omogoča zadostno financiranje za nemoteno delovanje!
