Marija Šeme Baričevič – častna članica DSR

Marija Šeme Baričevič – častna članica DSR

Fotografija z današnje podelitve /foto Kristina Bursać/

Danes sta predsednik društva slovenskih režiserjev Matevž Luzar in pobudnica Maja Weiss televizijski režiserki Mariji Šeme Baričevič, ki bo letos dopolnila 94 let, izročila plaketo, ki dokazuje, da je odslej častna članica Društva slovenskih režiserjev.

Utemeljitev:

»Pionirka televizijske režije, ki je s svojim odličnim delom kot prva tlakovala pot slovenskim režiserkam tako na RTV Slovenija kot tudi širše in vzpostavila visoke standarde režije igranih, dokumentarnih in glasbeno-plesnih oddaj ter televizijskih filmov za vse prihodnje generacije režiserk in režiserjev.

Društvo slovenskih režiserjev ji zato s spoštovanjem dodeljuje častno članstvo.«

V torek, 2. marca ob 08.00, ko izide nova epizoda podkasta DSR Filmarija, lahko prisluhnete iskrivemu pogovoru z njo, ki ga je opravila kolegica režiserka Maja Weiss. 

Fotografija iz osebnega arhiva – Marija Šeme Baričevič med snemanjem Večerne šole

Filmarija #012: Komedija ni hec!

Dvanajsta epizoda podcasta Filmarija je posvečena komediji, žanru, ki ga vsi podcenjujejo, dokler se ga sami ne lotijo. Velja namreč za enega najtežjih, če ne kar najtežjega. O najkomedijah, slovenskih in nasploh, se bodo pogovarjali moderator Matevž Luzar, Boštjan Gorenc-Pižama, Luka Marčetić in Miha Hočevar. Poslušate jih lahko tukaj.

Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije

Filmski večer od blizu na daljavo: PANIKA

Filmski večer od blizu na daljavo: PANIKA

Društvo slovenskih režiserjev je konec pretekle sezone uvedlo nov programski cikel, ki ga je upoštevaje okoliščine mogoče izvajati tudi brez osebnega stika in poteka na portalu Televizije Slovenija rtvslo.si/tv pod skupnim naslovom

Filmski večer Društva slovenskih režiserjev od blizu na daljavo.

Izbrani celovečerni film iz bogate zakladnice slovenske filmske produkcije predvajamo v živo s sprotnim komentiranjem vsakokratnega režiserja/ke in moderatorja/ke, vi pa boste imeli možnost režiserju/ki zastavljati vprašanja (pod izpostavljenim člankom, kjer bo vdelano ogledno okno s filmom in pogovorom. Članek je na voljo na tej povezavi).

Torej vse, kar ste že od nekdaj želeli vedeti o tem filmu, pa doslej niste imeli priložnosti vprašati.

Cikel nadaljujemo  s celovečernim igranim filmom, komedijo režiserke Barbare Zemljič

PANIKA  (2013, trajanje 103′)  v produkciji RTV Slovenija in koprodukciji z A Atalanta.

Avtorica scenarija, ki je nastal po uspešnem istoimenskem romanu Dese Muck, je Barbara Zemljič.

O nastajanju filma, ustvarjalcih ter o vsem v zvezi s tem se bosta torej v živo pogovarjala režiserka in scenaristka filma Barbara Zemljič ter režiser in scenarist Marko Naberšnik.

Vljudno vabljeni na filmski večer od blizu na daljavo

v torek, 23. februarja, ob 20.00 tukaj.  

Večer bo potekal v sodelovanju  z RTV Slovenija.

Kot za vse naše prireditve, je ogled tudi za to brezplačen.

Društvo slovenskih režiserjev

Projekt Večeri Društva slovenskih režiserjev  

finančno podpira Slovenski filmski center, javna agencija RS

        

Projekt Filmski večeri od blizu na daljavo poteka v sodelovanju z

RTV Slovenija

NAPOVEDNIK FILMA

Filmarija #011: Baza slovenskih filmov

V tokratnem podcastu se bosta o Bazi slovenskih filmov in še čem pogovarjala direktor fotografije Lev Predan Kowarski, ki je s svojo ekipo ustvaril Bazo slovenskih filmov, in moderator Matevž Luzar.

Poslušate ju lahko na tej povezavi.

Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Filmarija #010: Playing Man

Deseto epizodo podcasta Filmarija že lahko poslušate na tej povezavi.

Moderatorka Urša Menart, sogovornik letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada režiser in scenarist Matjaž Ivanišin.

Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Podelitev Prešernovih nagrad 2021

Podelitev Prešernovih nagrad 2021

Matjaž Ivanišin /foto Gregor Božič/

Med letošnjimi prejemniki nagrade Prešernovega sklada je tudi član našega društva Matjaž Ivanišin , ki nagrado prejme za scenarij in režijo celovečernega igranega filma Oroslan.

Iz utemeljitve:

Nagrada Prešernovega sklada: režiser in scenarist MATJAŽ IVANIŠIN za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan

Matjaž Ivanišin se je že s svojimi prvimi  filmi (zlasti kratkim Karpopotnik in celovečercema Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba) afirmiral kot režiser z izvirno in subtilno poetiko, domiselno in humorno tako v načinu pripovedi (…), kakor tudi v preigravanju kategorij dokumentarnega in fiktivnega (…).

V filmu Oroslan že in še posebej uvodni prizori predstavljajo zgostitev ali kristalizacijo ne le ivanišinovske, marveč same filmske estetike: skupaj z videzom krajinskega slikarstva prikažejo tudi družbeno posebnost podeželskega kraja, ki ga opisujejo, obenem pa ta observacijski pristop, kot se imenuje v dokumentaristiki, zmotijo z madežem ali s senco skrivnosti oziroma neke odsotnosti, ki dosedanjo perspektivo preobrne v retrospektivo smrti. A ne kakšne smrti iz umorov na podeželju, marveč povsem banalne in anonimne smrti. Ni pretirano reči, da film, vsaj kolikor ga poznamo, doslej ni znal bolje povedati, da je nekdo umrl.

V drugem delu filma ta nekdo dobi ime, obenem z umrlim pa sta identificirana tudi kraj in skupnost porabskih Slovencev, kakor ju v slovenskem filmu še nismo ne videli ne slišali. To bi Oroslanu dalo etnografsko razsežnost, če mu vendarle ne bi šlo bolj za podvojen množinski portret: na eni strani skoraj kubistični, iz različnih perspektiv sestavljen portret nekega lika, točneje Oroslana, na drugi in obenem pa za avtoportrete vseh tistih, ki s svojimi spomini na Oroslana portretirajo tudi sami sebe. Toda, ali so njihovi spomini res dokaz, da je Oroslan resnično obstajal? To vprašanje niti ni tako pomembno kot to, da je bila smrt v filmu odkrita kot anonimna. Tako anonimna kot so anonimni vsi tisti, ki se Oroslana spominjajo. Bolj kot sam Orsolan je bila resnična smrt, ki lahko dobi ime kogar koli že. In kdor koli je že, mu lahko spomini povrnejo neki obstoj, naj bo tako iluzoren kot je filmski.

(Odlomek, avtor Zdenko Vrdlovec)

Nagrajence je izbral UPRAVNI ODBOR PREŠERNOVEGA SKLADA na predlog področnih strokovnih komisij.

Sestava UO Prešernovega sklada (v mandatu 2020-2024): predsednik: dr. Jožef MUHOVIČ, akad. slikar, likovni teoretik, dr. filozofije, univ. učitelj, izr. član SAZU; podpredsednica: Bernarda FINK INZKO, mezzosopranistka, koncertna in operna pevka; člani dr. Rok ANDRES,  dramaturg, scenarist in gledališki kritik, Lovrenc Blaž ARNIČ, dirigent in glasbeni pedagog, Marko COTIČ, arhitekt in publicist, Barbara DRNAČ, plesalka, koreografinja, televizijska voditeljica, ddr. Igor GRDINA, zgodovinar, literarni zgodovinar, libretist; znanstveni svetnik, Katarina KLANČNIK KOCUTAR, dramaturginja, novinarka, direktorica mariborskega Lutkovnega gledališča, Mateja KOMEL SNOJ, komparativistka, lektorica, prevajalka, dr. Janko KOS, književni teoretik, literarni komparativist, zgodovinar in kritik, upokojeni univ. učitelj; redni član SAZU, Ženja LEILER KOS, dolgoletna novinarka, nekdanja direktorica direktorata za medije pri MK, aktualna direktorica Slovenske kinoteke, dr. Jože MOŽINA, zgodovinar, avtor dokumentarnih filmov, sociolog, publicist, novinar, Jurij PALJK, pesnik, pisatelj, novinar, odgovorni urednik slovenskega tednika v Italiji Novi glas, dr. Robert SIMONIŠEK, umetnostni zgodovinar, pesnik, literarni kritik in pisatelj, dr. Sonja WEISS, klasična filologinja, prevajalka, univerzitetna učiteljica.

Sestava Strokovne komisije za avdiovizualne umetnosti: predsednik: Zdenko Vrdlovec, člani: dr. Andraž Jože Arko, Jure Černec, Dušan Kastelic, Marko Naberšnik, Vilma Štritof, mag. Dragica Petrovič. 

PROSLAVA IN SVEČANA PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD IN NAGRAD PREŠERNOVEGA SKLADA

Avtorstvo proslave in svečane podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bo v letu 2021 po odločitvi Upravnega odbora v rokah mladega režiserja, scenarista in producenta DAVIDA SIPOŠA in njegovega Studia Siposh.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 2021

V času, ki sta ga zaznamovali epidemija covida-19 in negotovost, ki jo razmere prinašajo, želi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Up budi! pokazati, da sta človeška ustvarjalnost in kultura tisto, na kar se lahko naslonimo v času preizkušnje. Skozi filmsko govorico in s programom, ki so ga sooblikovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci, bomo počastili prejemnike nagrad Prešernovega sklada ter Prešernova nagrajenca za leto 2021.

Preplet kulturnega programa in osrednje slovesnosti v Narodni galeriji, domu slovenske kulture, bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 20.00 na Prvem programu.