France Štiglic (12. 11. 1919-4. 5. 1993), fotografija je iz Arhiva Slovenske kinoteke
Društvo slovenskih režiserjev obeležuje 101. obletnico rojstva Franceta Štiglica, staroste slovenske kinematografije, s tremi spletnimi dogodki.
Program je prilagojen za mlajše občinstvo (mladina od 14-18 let), vabljeni in dobrodošli pa seveda filmoljubke in filmoljubci vseh starosti!
Četrtek, 12. november 2020
PROGRAM:
16.00 do 17.30
OBČUTENJE VIRTUALNEGA SVETA
Občutenje virtualnega sveta z VR očali in druge tako imenovane imerzivne (potopitvene) vsebine razširjajo kinematografsko doživetje ter dajejo gledalcem možnost izkusiti povsem nove dimenzije stvarnosti.
Kam zasukati kamero, kako iz sveta izluščiti zgodbe in o njih pripovedovati v filmskem jeziku, se bomo pogovarjali s priznanimi slovenskimi dokumentarnimi ustvarjalci:Nino Blažin, Haidy Kancler in
Film Boj za je prava sociološka študija upora, ki v podtonu postavlja vprašanje “boj za … kaj?” Sogovornika: režiserSiniša Gačić in moderatorka Varja Močnik.
Predvajanje filma v živo z režiserjevim sprotnim komentiranjem
Siniša Gačić: BOJ ZA (celovečerni dokumentarni film, 85’, 2014 Slovenija)
STOPRVO OBLETNICO ROJSTVA FRANCETA ŠTIGLICA, režiserja in utemeljitelja profesionalnih standardov na področju slovenske produktivne kinematografije, bo Društvo slovenskih režiserjev, ki je po njem poimenovalo tudi svoja najvišja stanovska strokovna priznanja, nagradi Štigličev pogled za režijo posameznega avdiovizualnega dela in Nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, v okviru Slovenskega tedna filma proslavilo v duhu slavljenca: delovno, visoko profesionalno in združevalno. Četudi tokrat virtualno. Poleg tega, da je kot režiser ustvaril 15 celovečernih filmov, je bil France Štiglic v svoji štiridesetletni karieri mdr. namreč tudi predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, direktor Viba filma, minister za kulturo, pa tudi profesor in dekan na AGRFT Univerze v Ljubljani.
V želji, da poklica režiser in scenarist v Sloveniji ne bi izumrla, smo program prilagodili mladim od 14 do18 let, ki se ravno v tej starosti odločajo za poklicno pot. Dobrodošli v svetu filma!
Program podrobneje:
BITI ČLOVEK S KAMERO, LOVITI ZGODBE SVETA
Pogovor o dokumentarnem filmu
Verjetno ni minil niti en teden, da ne bi nečesa posneli s svojim telefonom. Naj bo to dokumentiranje rojstnega dneva, snemanje prijateljevega poskusa repanja, nečimrnega izraza na obrazu vaše mačke ali pa zgolj pogleda skozi okno ob pomladnem sneženju. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj ste pritisnili na REC? Kaj nas žene k temu, da si želimo dokumentirati določene trenutke svojega ali tujega življenja?
Kam zasukati kamero, kako iz sveta izluščiti zgodbe in o njih pripovedovati v filmskem jeziku, se bomo pogovarjali s priznanimi slovenskimi dokumentarnimi ustvarjalci: Nino Blažin, Haidy Kancler in Sinišo Gačićem. Pogovor bo moderiral Vid Hajnšek.
OBČUTENJE VIRTUALNEGA SVETA
Delavnica XR
Občutenje virtualnega sveta z VR očali in druge tako imenovane imerzivne (potopitvene) vsebine razširjajo kinematografsko doživetje ter dajejo gledalcem možnost izkusiti povsem nove dimenzije stvarnosti. Na delavnici XR bo poleg same tehnologije mogoče spoznali tudi globlje razsežnosti in potenciale navidezne, nadgrajene in mešane resničnosti. Dobimo se – kje drugje kot v virtualnem svetu!
FILMSKI VEČER OB BLIZU NA DALJAVO
Društvo slovenskih režiserjev – prav letos obeležujemo petnajstletnico delovanja – je konec pretekle sezone uvedlo nov programski cikel, ki ga je upoštevaje okoliščine mogoče izvajati tudi brez osebnega stika in poteka na društvenem YouTube kanalu.
Izbrani celovečerni film iz bogate zakladnice slovenske filmske produkcije predvajamo v živo s sprotnim komentiranjem vsakokratnega režiserja in moderatorja, vi pa boste imeli možnost režiserju zastavljati vprašanja v YouTube klepetu.
Torej vse, kar ste že od nekdaj želeli vedeti o tem filmu, pa doslej niste imeli priložnosti vprašati.
Cikel nadaljujemo s filmom BOJ ZA (2014, trajanje 85’)
režiserja Siniše Gačića ter v produkciji Tramal Film.
Kot na vse naše prireditve, je vstop tudi na te prost. Vljudno vabljeni!
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo in DSR SCENARISTI
razpisujeta scenaristični natečaj za
GROSSMANNOVO NAGRADO 2020
Na natečaju lahko sodelujejo študentje slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo.
Štirje izvodi scenarija morajo biti poslani najkasneje do 7. 12. 2020 na naslov:
UL AGRFT, »Grossmannova nagrada«, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana
Vsak študent lahko na natečaj prijavi samo en scenarij.
Natečaj je anonimen, scenariji naj bodo oddani pod šifro. Z isto šifro naj bo označena zaprta kuverta, v kateri naj bodo zapisani podatki o avtorju: ime, priimek, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in potrdilo o vpisu v tekočem študijskem letu.
Prejeta dela bo ocenjevala žirija, sestavljena iz pedagogov in predstavnika študentov UL AGRFT.
Žirija, ki bo nagradila največ dva scenarija, zneskov nagrad ne bo delila med več scenarijev, lahko pa opozori na posebno kakovost nenagrajenih scenarijev in povabi njihove avtorje k sodelovanju. Žirija si pridržuje pravico, da katere od nagrad ne podeli.
Avtor prvonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 1.000 EUR (pokrovitelj DSR SCENARISTI), avtor drugonagrajenega scenarija pa odkupno nagrado v višini 600 EUR. Vsi sodelujoči bodo po e-pošti obveščeni o izidu natečaja najkasneje do 31. 12. 2020.
Z izplačilom nagrade pridobi UL AGRFT pravico, da po nagrajenih scenarijih posname študijski film ali televizijsko dramo brez kakršnih koli materialnih obveznosti do avtorja scenarija. Ta pravica vsebuje tudi pravico adaptacije nagrajenega scenarija. Če UL AGRFT v petih letih od dne, ko je bila izplačana nagrada, ne posname filma, preidejo vse pravice nazaj na avtorje scenarijev.
Priporočamo pisanje v standardni obliki za scenarije. Pomagate si lahko tudi s pisanju scenarijev namenjenimi orodji (npr. brezplačni poslovenjeni program celtx).
Producentka Ida Weiss in režiser Martin Turk sinoči na zaključku FSF – vesna za najboljši igrani celovečerni film Ne pozabi dihati
/vir: FSF/
V nedeljo, 11. oktobra, so bile v Veliki Unionski dvorani hotela Union podeljene nagrade 23. Festivala slovenskega filma.
BADJUROVA NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Komisija: Karpo Godina, Varja Močnik, Dušan Moravec, Aleš Pavlin in Olga Toni. Nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti prejme avtor animiranih filmov Konrad (Koni) Steinbacher.
Odlomek iz utemeljitve nagrade: V svojem dolgoletnem ustvarjanju je Konrad (Koni) Steinbacher ustvaril mnogo amaterskih in kar 21 profesionalnih kratkometražnih animiranih filmov, svojega zadnjega – Legendo o srečnem hribu – je dokončal v letošnjem letu. Za opus animiranih filmov sta Steinbacher in Marinšek leta 1977 prejela nagrado Prešernovega sklada. Konija Steinbacherja prepoznavamo kot vrhunskega in pomembnega ustvarjalca animiranih filmov v domačem in mednarodnem prostoru. S filmi, ki jih je ustvaril, se je predstavil na številnih mednarodnih festivalih, pogosto pa se je vpisal tudi med prejemnike festivalskih nagrad. S svojim delovanjem na področju amaterskega in profesionalnega filmskega ustvarjanja ter na področju filmske vzgoje je Steinbacher odigral pionirsko vlogo ter postavil temelje za razvoj avtorskega animiranega filma pri nas.
NAGRADE VESNA
Žirija: Katja Colja, Siniša Gačić, Matic Majcen, Polona Petek in Maja Sever.
1. vesna za najboljši celovečerni film Žirija se je odločila, da nagrade v tej kategoriji ne podeli.
2. vesna za najboljši igrani celovečerni film Ne pozabi dihati Produkcija: Bela Film, Ida Weiss Koprodukcija: Quasar Multimedia, Studio Dim, RTV Slovenija, RAI Cinema Režiser: Martin Turk Utemeljitev: Film Ne pozabi dihati nas popelje v zgodbo o dveh bratih na prelomni točki njunega mladega življenja. Režiser Martin Turk se je žanra mladinskega filma lotil z namenom, da bi pripoved za mlade povzdignil na raven avtorskega filma. In to mu je tudi uspelo. Ne pozabi dihati z mnogih vidikov filmskega ustvarjanja ponudi popolnoma zaokrožen izdelek, ki ga žirija v letošnji konkurenci celovečernih igranih filmov brez težav prepoznava kot najboljšega.
3. vesna za najboljšo režijo Žirija se je odločila, da nagrade v tej kategoriji ne podeli.
4. vesna za najboljši scenarij Žirija se je odločila, da nagrade v tej kategoriji ne podeli.
5. vesna za najboljšo glavno žensko vlogo Žirija se je odločila, da nagrade v tej kategoriji ne podeli.
6. vesna za najboljšo glavno moško vlogo Primož Bezjak / Antigona – kako si upamo! Produkcija: Sever&Sever, Nina Jeglič Režiser: Jani Sever Utemeljitev: Primož Bezjak je sloviti lik antične dramatike v sodobni različici upodobil z načrtno arhaičnostjo, ki pa kljub temu deluje sodobno in svetovljansko. Njegova hipnotična prezenca doživi vrhunec v kadru, v katerem se skozi kamero neizprosno zazre v Antigono, a hkrati tudi v oči in dušo gledalca, in ga prisili, da preizpraša svoj odnos do sveta, v katerem živimo.
7. vesna za najboljšo stransko žensko vlogo Katarina Čas / Paradise – novo življenje Koprodukcija: A Atalanta (SI), Pilgrim Film (IT) Režiser: Davide del Degan Utemeljitev: Katarina Čas svojo vlogo v tujem jeziku odigra z neverjetno lahkotnostjo in občudovanja vredno suverenostjo. Čeprav se zdi, da njene ustvarjalno-igralske odločitve vodi predvsem načelo »manj je več«, s svojo toplino prepriča ne le glavnega junaka, temveč tudi gledalce. Kljub minimalističnemu igralskemu izrazu Katarina Čas tako ustvari polnokrven ženski lik.
8. vesna za najboljšo stransko moško vlogo Gojmir Lešnjak / Košarkar naj bo 2 Produkcija: Gustav Film, Frenk Celarc Režiser: Boris Bezić Utemeljitev: Gojmir Lešnjak se vloge kljub žanru loti z vso resnostjo in čeprav bi ga ta okvir prav zlahka odnesel čez rob, se vedno ustavi tik pred njim. Z disciplinirano natančnostjo odmerja poante gegov in, čeprav gre za stransko vlogo, prepričljivo odigra ves spekter čustev, od zlobe in maščevalnosti do naklonjenosti glavnim junakom, ter tako znova potrdi, da ni velikih in malih vlog.
9. vesna za najboljšo fotografijo Radislav Jovanov – Gonzo / Ne pozabi dihati Produkcija: Bela Film Koprodukcija: Quasar Multimedia, Studio Dim, RTV Slovenija, RAI Cinema Režiser: Martin Turk Utemeljitev: Direktor fotografije naslika odmaknjeno podeželje, kjer odraščata protagonista, v pridušenih barvah, ki pa ravno s svojo zadržanostjo senzibilno podčrtavajo silovita, a prikrita čustva osrednjega lika in občutljive vezi, ki se pletejo in trgajo med bratoma. Vse, kar ostane neizrečeno, protagonista pa razjeda in sproža njegove izpade, gledalci ne le razberemo, temveč dobesedno občutimo v detajlih s soncem obsijane, razkošne, a molčeče narave.
10. vesna za najboljšo izvirno glasbo Marjan Šijanec / Vzorno vedenje Produkcija: Rasa Miskinyte, Martichka Bozhilova, Edoardo Fracchia Koprodukcija: Casablanca Film Production (SI), Era Film (LT), Agitprop (BG), RTV Slovenija (SI) Režiserja: Audrius Mickevičius in Nerijus Milerius Utemeljitev: Izvirna glasba v dokumentarnem filmu o obsojencih na dosmrtno ječo vseskozi podpira brezizhodnost situacije, v kateri so se znašli zaporniki. V gledalcu vzbuja tesnobo ob soočenju z morilci, dramaturško stopnjuje napetost pripovedi, s svojim crescendom pa proti koncu sproži v nas celo odpuščanje.
11. vesna za najboljšo montažo Miloš Kalusek / Antigona – kako si upamo! Produkcija: Sever&Sever Režiser: Jani Sever Utemeljitev: Montaža v filmu Atigona – kako si upamo! v hibridni filmski formi postavi ravnotežje med kaosom in redom, zahtevno tridimenzionalno pripoved pa združi v funkcionalno celoto. Z drzno kombinacijo kadrov montaža definira dramaturgijo pripovedi, ki kljub celovečerni formi in notranji kompleksnosti pri gledalcu ohranja pozornost ter spodbuja premislek o zatečenem družbenem stanju.
12. vesna za najboljšo scenografijo Niko Novak / Paradise – novo življenje Koprodukcija: A Atalanta (SI), Pilgrim Film (IT) Režiser: Davide del Degan Utemeljitev: Prizorišče dogajanja je umeščeno v gorsko vasico, ki s svojo zapuščeno točilnico, vijugastimi praznimi ulicami in križišči, ki ne vodijo nikamor, uteleša brezizhodnost in absurdnost situacije osrednjega lika. Njegovo utesnjenost scenograf premišljeno podčrtuje tudi z izpraznjenimi, brezosebnimi hotelskimi sobami, za katere se zdi, da se je v njih ustavil čas, upanje, s katerim skuša protagonist zreti v prihodnost, pa je hkrati pristno in zlagano kakor z neonskimi lučmi osvetljena prizorišča njegovih življenjskih odločitev.
13. vesna za najboljšo kostumografijo Polonca Valentinčič / Paradise – novo življenje Koprodukcija: A Atalanta (SI), Pilgrim Film (IT) Režiser: Davide del Degan Utemeljitev: Da je kostumografija bistveni element izraznosti filma Paradise – novo življenje, se gledalci zavemo kar hitro, ko Calogero, varno skrit za pustno masko, prvič nekoliko svobodneje zadiha v svetu, kjer naj bi se začelo novo poglavje njegovega življenja. A to poglavje je izrazito protislovno, kajti tako glavni junak kot njegov nasprotnik bosta preživela le, če bosta ostala skrita vsem na očeh. Oblačila, ki jih kostumografka v številnih plasteh nadeva protagonistom, tako ne delujejo le kot zaščita pred mrazom, temveč kot kamuflažna oprava nasprotnikov v tej tragikomični bitki za preživetje.
14. vesna za najboljšo masko Žirija se je odločila, da nagrade v tej kategoriji ne podeli.
15. vesna za najboljši zvok Sašo Kalan in Tom Lemajič / Sadeži pozabe Koprodukcija: Boo Productions, Lava Films, Perfo d.o.o. Režiser: Christos Nikou Utemeljitev: V filmu Sadeži pozabe nas zvočna slika že v prvih kadrih zapelje v notranji svet protagonista in nas iz njegovih čustvenih stanj ne spusti skozi celotno filmsko pripoved. Zvočna podoba filma tako izkušnjo gledanja dvigne na raven čustvenega popotovanja, filmski zgodbi omogoči pripovedovanje na ravni onkraj besed in fotografije ter s tem pomembno zaokroži to vrhunsko filmsko pripoved.
16. vesna za najboljši dokumentarni film Antigona – kako si upamo! Produkcija: Sever&Sever, Nina Jeglič Režiser: Jani Sever Utemeljitev: Antigona – kako si upamo! je film, ki presega ustaljeno razmejitev med igranim in dokumentarnim filmom. S svojo formalno in intelektualno kompleksnostjo tvori izzivalno filmsko delo, s katerim so ustvarjalci na velikopotezen način odprli teme, ki segajo bistveno onkraj naših meja. Ambicioznost te vrste v slovenskem prostoru redko vidimo, zato ji žirija podeljuje vesno za najboljši dokumentarni film, nagrada pa naj bo zgolj uvod v nadaljnje uspehe filma na njegovi mednarodni poti.
17. vesna za najboljši kratki igrani film Delčki Produkcija: A Atalanta (Barbara Daljavec)
Režiser: Áron Horváth Botka Utemeljitev: Kratki film lahko gledalce nagovarja kot odsek nečesa večjega ali pa kot skrbno zaokrožena miniatura. Režiserju Áronu Horváthu Botki je z Delčki uspelo najti pripoved, ki sijajno razkaže ves potencial kratke igrane forme. To mu je uspelo s prepričljivo režijsko in igralsko izvedbo, kakor tudi z dosego izjemnega čustvenega učinka, ki je povsem na nivoju celovečernih dram. Delčki je eden tistih kratkih igranih filmov, ki mu ni potrebno nič več dodati ali odvzeti, saj vse svoje potenciale uresniči v takšni obliki, v kakršni ga imamo pred sabo prav zdaj.
18. vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo Sadeži pozabe Koprodukcija: Boo Productions, Lava Films, Perfo d.o.o. (Aleš Pavlin, Andrej Štritof) Režiser: Christos Nikou Utemeljitev: Grška kinematografija je v minulem desetletju opravila izjemen preboj na svetovnem filmskem zemljevidu in k tako imenovanemu „grškemu čudnemu valu“ se zdaj z manjšinskim koprodukcijskim deležem priključuje tudi Slovenija. Sadeži pozabe se s svojo pripovedno dvoumnostjo uvrščajo ob bok najpomembnejšim filmom tega vala, obenem pa režiser Christos Nikou z drznimi vizualnimi in pripovednimi postopki poseže globoko v jedro človeškega iskanja lastne identitete.
19. vesna za najboljši animirani film Žirija se je odločila, da nagrade v tej kategoriji ne podeli.
20. vesna za najboljši študijski film Igra Produkcija: FAMU Režiser: Lun Sevnik Utemeljitev: Režiser Lun Sevnik je s filmom Igra nazorno pokazal, da lahko pripoved gledalca čustveno zadane tudi takrat, kadar je ta hladna, nezainteresirana in oddaljena. Dva fanta, ki pred našimi očmi načrtujeta samomor, v nas izzoveta občutke šoka, jeze in nemoči. Igro je žirija prepoznala kot drzen in izzivalen film, ki svojimi provokativnimi prijemi iz gledalcev iztisne močan čustveni odziv, kar je spretnost, ki uspeva velikim mojstrom filmske umetnosti.
21. vesna za najbolj izvirno AV delo Vesna Goodbye Produkcija: Cvinger film Režiserka: Sara Kern Utemeljitev: Režiserka Sara Kern s filmom Vesna Goodbye v kratki filmski formi prikaže izsek iz življenja desetletne deklice, ki mora zaradi družinskih dogodkov odrasti mnogo prehitro. Pripoved lahko vidimo kot bežen preblisk ali pa dramo z odprtim koncem, v obeh primerih je film kljub kratki dolžini žirijo prepričal do te mere, da bi mu ob nekoliko drugačnih pravilih zlahka podelili tudi kakšno nagrado v celovečernih kategorijah. Nagrada za najbolj izvirno delo naj predstavlja vzpodbudo za nadaljnjo nadgradnjo obetajočega pripovednega univerzuma, ki ga režiserka gradi v svojih kratkih filmih.
22. vesna za posebni dosežek Preboj Produkcija: Narayan Produkcija Režiser: Dejan Babosek Utemeljitev: Filmi z majhnimi tržišči težko preživijo brez podpore javnih sredstev, a režiser Dejan Babosek s svojo filmografijo vedno znova dokazuje, da je zavidljiv celovečerni izdelek mogoče posneti tudi s povsem neodvisnimi prijemi. Preboj s svojim modelom neodvisnega financiranja predstavlja zgleden primer alternativne filmske produkcije pri nas in mu žirija za to podeljuje vesno za posebne dosežke.
23. vesna za posebni dosežek Gmajna Produkcija: UL AGRFT Režiser: Sebastian Korenič Tratnik Utemeljitev: Posneti celovečerni študijski film je težko, posneti dober celovečerni študijski film še toliko težje. A režiserju Sebastianu Koreniču Tratniku je uspelo prav to. Gmajna ponudi srce parajoč vpogled v slovensko podeželje, ki ga je modernizacija dobesedno presekala na pol, ga razčlovečila in odtujila, zaradi česar od njega ostajajo zgolj spomini in anekdote. Izjemna senzibilnost, s katero je režiser dal glas ljudem, ki jih družba nepravično potiska na obrobje in v preteklost, je več kot dovolj dober razlog, da žirija mlademu filmarju podeli vesno za posebne dosežke.
24. vesna za najboljši film po izboru občinstva Preboj Produkcija: Narayan Produkcija Režiser: Dejan Babosek Povprečna ocena: 4,72
DRUGE NAGRADE
Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem progamu
Žirija: Marko Stojiljković, Veronika K. Žajdela in Peter Žargi.
Antigona – kako si upamo! Produkcija: Sever&Sever, Nina Jeglič Režiser: Jani Sever Utemeljitev: Film zaznamuje razgiban pristop, ki združuje dokumentaristiko in fikcijo: Antigona – kako si upamo! tako ne deluje kot esej, temveč kot portret ali pa vsaj skica nekaterih družbeno-političnih situacij današnjega sveta, polnih paradoksov in dvoličnosti. S pomenljivim izborom ter spretno montažo arhivskega gradiva režiser nadoknadi okornost same igre in metafikcijskega momenta ter tako opozarja na težavnost interpretacije drame v kontekstu aktualnih problemov ter poskuša raziskati, kaj vse lahko Antigona in Kreon danes pomenita. S skepso in ironijo, ki se nikoli ne prevesi v farso, nudi Antigona – kako si upamo! več vprašanj kot odgovorov in se večino časa uspešno upira posploševanju in poenostavitvam, kakršne danes pogosto prevevajo kulturniški izraz.
Nagrada izobraževalnega programa Ostrenje pogleda, ki ga izvaja Društvo za širjenje filmske kulture KINO!, za najboljša študijska filma v Tekmovalnem programu
Gmajna Produkcija: UL AGRFT Režiser: Sebastian Korenič Tratnik Utemeljitev: V idilične podobe pokrajine vdira vztrajen, nadležen zvok avtoceste, ki razdira skupnost starega prebivalstva Gmajne. Film s posebnim posluhom za vaščane ponudi subjektivni zgodovinski pregled razvoja okolja, za katerega se zdi, da izginja.
Igra Produkcija: FAMU Režiser: Lun Sevnik Utemeljitev: Lun Sevnik se v študijski vaji z nizom nekonvencionalnosti ob igri moči protagonistov spretno poigra tudi z gledalcem. S premišljnim suspenzom, izrabo socialnega omrežja, vrhom v “videospotu”, izdelanim konceptom in podobnim – malodane mojstrovina!
Nagrada Festivala slovenskega filma za najboljši kratki film na temo karantene v času korona-epidemije Kateri dan sploh je? Režiser: Luka Marčetić
Na prvem predavanju v novi sezoni, ki ga bomo izvedli preko aplikacije Zoom,
bosta scenarista in režiserja Matevž Luzar in Luka Marčetić poskušala osvetliti,
kaj so logline, sinopsis, treatment in scenosled ter komu in zakaj so ti dokumenti, ki spremljajo scenarij, pomembni in čemu služijo. Govora bo tudi o zakonitostih in strukturi posamezne forme.
Po predavanju bo čas tudi za vaša vprašanja.
Vljudno vabljeni v našo družbo v torek, 29. septembra, ob 20.00.
Prijave sprejemamo do ponedeljka, 28. 9., do 20.00 oz. do zapolnitve mest (100) na info@dsr.si, PRIJAVA NA SCENARNICO ABC.
Uro pred začetkom vam bomo poslali povezavo.
Scenarnica ABC je dodatni razširjeni program scenaristične delavnice Scenarnica, projekta, ki ga v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom že peto leto uspešno izvaja Društvo slovenskih režiserjev.
Scenarnica ABC je celoletna serija predavanj o različnih praktičnih vidikih scenaristike. Namenjena je scenaristom, režiserjem in vsem, ki vas zanima pisanje scenarija – tako začetnikom kot profesionalcem in študentom.
Društvo slovenskih režiserjev – ki letos obeležuje petnajstletnico delovanja – v novo sezono cikla Režiserji v dialogu vstopa s pogovorom o ustvarjalnem sodelovanju med režiserjem in montažerjem. Vsakemu gledalcu, ustvarjalcu pa sploh, je znano in povsem jasno, koliko lahko h končni podobi filma prispeva montažer.
Med Scilo in Karibdo ustvarjalnega dvojca režiser-montažer vas bodo s primeri iz prakse vodili režiser Darko Sinko z gostoma montažerjema
Jurijem Moškonom in Andrejem Nagodetom.
Večer pripravljamo v sodelovanju z Društvom postprodukcijskih ustvarjalcev, Slovensko kinoteko in s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.
Brezplačne vstopnice lahko prevzamete uro pred začetkom pri blagajni Kinoteke.
S tem pismom želimo javnost ponovno obvestiti, politiko in državne institucije pa opomniti, da slovenska država domačim filmskim produkcijam že mesece dolguje izplačila na podlagi veljavnih pogodb. Delo je opravljeno, plačila ni. Ne gre zgolj za filmske ustvarjalce, pač pa za vrsto posameznikov, samostojnih podjetnikov, podjetij in celo občin, ki so pri projektih opravili pogodbeno delo.
Izgovarjanje na krizo zaradi virusa je brezpredmetno, saj gre za že pred leti sprejete projekte, ki so bili v skladu s pogodbami realizirani še pred epidemijo. Zaplet je povzročilo postavljanje novih, nesmiselnih birokratskih ovir iz obdobja prejšnje vlade. A tudi ko so producenti, pristojne institucije in ministrstvi za kulturo in finance nepotrebne postopke izvedli in predložili zahtevano dokumentacijo, se ni zgodilo nič. Vlada ‘filmskega paketa’ kratko malo ne uvrsti na dnevni red in s tem ne samo onemogoča izplačila, temveč povzroča popoln zastoj delovanja sektorja.
Kljub številnim opozorilom, da gre za kršenje pogodbenih obveznosti države, se nevzdržne razmere vlečejo že od maja, kar kaže na načrtno strategijo izčrpavanja slovenske kinematografije. Vse druge zadeve, ki jih je Ministrstvo za kulturo predložilo v obravnavo na vladi bistveno pozneje kot naše, so bile na seje vlade brez težav uvrščene in tudi že obravnavane.
Pristojni se še vedno ne zavedajo, da filmska produkcija neposredno in z izrazitim spodbujevalnim učinkom pozitivno vpliva na gospodarstvo, kar potrjujejo številne raziskave. Lanskoletna študija o učinkih avdiovizualnega sektorja v Sloveniji podjetja Deloitte npr. ugotavlja: “Kar 40 % v film vloženih sredstev se vrne v državni proračun. Na vsakih 10 filmskih delavcev dobi delo pri projektih še dodatnih 8 ljudi iz raznih panog gospodarstva, itd.” Študija je obsežna in izčrpna, podkrepljena z realnimi številkami, ki vse po vrsti govorijo v naš prid. Delež honorarjev za ustvarjalce predstavlja le manjši del filmskih proračunov. Večina sredstev se neposredno prelije v gospodarstvo, hotelske usluge, najeme blaga in lokacij, catering, prevoze, zavarovanja, varovanja, bančne garancije, razne storitve itd. Obenem slovenski producenti pri večini projektov pridobijo tudi izdatna evropska in koprodukcijska sredstva.
Tudi ta so trenutno ogrožena, saj je Slovenski filmski center od nastopa pandemije praktično paraliziran in je prejel manj kot petino zagotovljenih sredstev za letošnje leto. Zastali so razpisi, že pripravljeni projekti čakajo, izdajanje odločb je ustavljeno. In ko doma vse zastane, so tudi že dogovorjena sodelovanja s tujino onemogočena. Upravičen je tudi strah, da bo po sprejetju rebalansa sredstva nemogoče počrpati, saj bo do konca fiskalnega leta ostalo premalo časa. Tako bo nastala še večja kulturna in gospodarska škoda.
Slovenski filmski ustvarjalci že leta opozarjamo na probleme nacionalne kinematografije. Zaradi pandemije se je stanje še dodatno, zdaj že kritično poslabšalo. Mnoge države so se nemudoma odzvale z znatnimi dodatnimi sredstvi in ukrepi, zavedajoč se, za kako pomemben sektor gre. Naša država tem zgledom ne sledi, povsem onkraj razumnega in sprejemljivega pa je kruto in neposredno nasilje, ko vlada z zadrževanjem izplačil povzroča eksistenčno stisko filmskim ustvarjalcem in drugim sodelujočim pri omenjenih projektih ter seveda tudi njihovim družinam.
Delavci različnih profilov že 8 mesecev niso dobili plačila za že opravljeno delo. Naša država torej zavestno krši najosnovnejše civilizacijske standarde, kot je spoštovanje pogodb. Brezsramno se spreminjamo v Vegrad državo.
Slovenski filmski ustvarjalci zahtevamo, da se navedene konkretne kršitve nemudoma razrešijo. Zahtevamo tudi, da se v najkrajšem možnem času odpravijo nesmiselne birokratske ovire na našem področju, ki zavirajo tako kulturni kot ekonomski razvoj. Pozivamo vas torej, da tvorno pristopite k oblikovanju primernega okolja za razvoj našega sektorja, kot nam je bilo že ničkolikokrat obljubljeno.
