V tokratnem podcastu se bosta o Bazi slovenskih filmov in še čem pogovarjala direktor fotografije Lev Predan Kowarski, ki je s svojo ekipo ustvaril Bazo slovenskih filmov, in moderator Matevž Luzar.
Poslušate ju lahko na tej povezavi.
Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.
Deseto epizodo podcasta Filmarija že lahko poslušate na tej povezavi.
Moderatorka Urša Menart, sogovornik letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada režiser in scenarist Matjaž Ivanišin.
Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.
Matjaž Ivanišin /foto Gregor Božič/
Med letošnjimi prejemniki nagrade Prešernovega sklada je tudi član našega društva Matjaž Ivanišin , ki nagrado prejme za scenarij in režijo celovečernega igranega filma Oroslan.
Iz utemeljitve:
Nagrada Prešernovega sklada: režiser in scenarist MATJAŽ IVANIŠIN za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan
Matjaž Ivanišin se je že s svojimi prvimi filmi (zlasti kratkim Karpopotnik in celovečercema Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba) afirmiral kot režiser z izvirno in subtilno poetiko, domiselno in humorno tako v načinu pripovedi (…), kakor tudi v preigravanju kategorij dokumentarnega in fiktivnega (…).
V filmu Oroslan že in še posebej uvodni prizori predstavljajo zgostitev ali kristalizacijo ne le ivanišinovske, marveč same filmske estetike: skupaj z videzom krajinskega slikarstva prikažejo tudi družbeno posebnost podeželskega kraja, ki ga opisujejo, obenem pa ta observacijski pristop, kot se imenuje v dokumentaristiki, zmotijo z madežem ali s senco skrivnosti oziroma neke odsotnosti, ki dosedanjo perspektivo preobrne v retrospektivo smrti. A ne kakšne smrti iz umorov na podeželju, marveč povsem banalne in anonimne smrti. Ni pretirano reči, da film, vsaj kolikor ga poznamo, doslej ni znal bolje povedati, da je nekdo umrl.
V drugem delu filma ta nekdo dobi ime, obenem z umrlim pa sta identificirana tudi kraj in skupnost porabskih Slovencev, kakor ju v slovenskem filmu še nismo ne videli ne slišali. To bi Oroslanu dalo etnografsko razsežnost, če mu vendarle ne bi šlo bolj za podvojen množinski portret: na eni strani skoraj kubistični, iz različnih perspektiv sestavljen portret nekega lika, točneje Oroslana, na drugi in obenem pa za avtoportrete vseh tistih, ki s svojimi spomini na Oroslana portretirajo tudi sami sebe. Toda, ali so njihovi spomini res dokaz, da je Oroslan resnično obstajal? To vprašanje niti ni tako pomembno kot to, da je bila smrt v filmu odkrita kot anonimna. Tako anonimna kot so anonimni vsi tisti, ki se Oroslana spominjajo. Bolj kot sam Orsolan je bila resnična smrt, ki lahko dobi ime kogar koli že. In kdor koli je že, mu lahko spomini povrnejo neki obstoj, naj bo tako iluzoren kot je filmski.
(Odlomek, avtor Zdenko Vrdlovec)
Nagrajence je izbral UPRAVNI ODBOR PREŠERNOVEGA SKLADA na predlog področnih strokovnih komisij.
Sestava UO Prešernovega sklada (v mandatu 2020-2024): predsednik: dr. Jožef MUHOVIČ, akad. slikar, likovni teoretik, dr. filozofije, univ. učitelj, izr. član SAZU; podpredsednica: Bernarda FINK INZKO, mezzosopranistka, koncertna in operna pevka; člani dr. Rok ANDRES, dramaturg, scenarist in gledališki kritik, Lovrenc Blaž ARNIČ, dirigent in glasbeni pedagog, Marko COTIČ, arhitekt in publicist, Barbara DRNAČ, plesalka, koreografinja, televizijska voditeljica, ddr. Igor GRDINA, zgodovinar, literarni zgodovinar, libretist; znanstveni svetnik, Katarina KLANČNIK KOCUTAR, dramaturginja, novinarka, direktorica mariborskega Lutkovnega gledališča, Mateja KOMEL SNOJ, komparativistka, lektorica, prevajalka, dr. Janko KOS, književni teoretik, literarni komparativist, zgodovinar in kritik, upokojeni univ. učitelj; redni član SAZU, Ženja LEILER KOS, dolgoletna novinarka, nekdanja direktorica direktorata za medije pri MK, aktualna direktorica Slovenske kinoteke, dr. Jože MOŽINA, zgodovinar, avtor dokumentarnih filmov, sociolog, publicist, novinar, Jurij PALJK, pesnik, pisatelj, novinar, odgovorni urednik slovenskega tednika v Italiji Novi glas, dr. Robert SIMONIŠEK, umetnostni zgodovinar, pesnik, literarni kritik in pisatelj, dr. Sonja WEISS, klasična filologinja, prevajalka, univerzitetna učiteljica.
Sestava Strokovne komisije za avdiovizualne umetnosti: predsednik: Zdenko Vrdlovec, člani: dr. Andraž Jože Arko, Jure Černec, Dušan Kastelic, Marko Naberšnik, Vilma Štritof, mag. Dragica Petrovič.
PROSLAVA IN SVEČANA PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD IN NAGRAD PREŠERNOVEGA SKLADA
Avtorstvo proslave in svečane podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bo v letu 2021 po odločitvi Upravnega odbora v rokah mladega režiserja, scenarista in producenta DAVIDA SIPOŠA in njegovega Studia Siposh.
V času, ki sta ga zaznamovali epidemija covida-19 in negotovost, ki jo razmere prinašajo, želi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Up budi! pokazati, da sta človeška ustvarjalnost in kultura tisto, na kar se lahko naslonimo v času preizkušnje. Skozi filmsko govorico in s programom, ki so ga sooblikovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci, bomo počastili prejemnike nagrad Prešernovega sklada ter Prešernova nagrajenca za leto 2021.
Preplet kulturnega programa in osrednje slovesnosti v Narodni galeriji, domu slovenske kulture, bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 20.00 na Prvem programu.
Prizor iz filma Ne joči, Peter /vir: Slovenski filmski center/
Danes, na stoto obletnico rojstva filmskega in gledališkega igralca Berta Sotlarja, vas vabimo k spletnemu ogledu filma Ne joči, Peter (France Štiglic, 1964).
Film bo brezplačno na voljo za ogled samo danes med 18.00 in 24.00 na tej povezavi.
Društvo slovenskih režiserjev je po režiserju filma Francetu Štiglicu poimenovalo svoje nagrade za filmsko režijo (Štigličev pogled za režijo posameznega AV dela in Nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije), po igralcu Bertu Sotlarju pa nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre.
Ogled omogočata Slovenska kinoteka in Slovenski filmski center.
Vljudno vabljeni!
V luči gibanja #MeToo po svetu v zadnjih letih je izjava slovenske igralke o doživljanju spolnega nadlegovanja profesorja med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, slovensko javnost in posebej slovensko gledališko in filmsko stroko dodatno ozavestila, kako pogosta sta spolno nadlegovanje in spolna zloraba.
V Društvu slovenskih režiserjev smo globoko pretreseni in ostro obsojamo vsakršno spolno nadlegovanje in zlorabo in hkrati opozarjamo na nedopustno lahkotnost, s katero se ju skoraj praviloma obravnava. Žrtve so nemalokrat vpete v dolgotrajnejše in podrejene odnose z napadalci in so od njih profesionalno ali eksistenčno odvisne. Zato je pomembno, da okolica, ki celo pogosto nekaj sluti, nastopi kot opora za žrtve, da bodo lahko prijavile spolno nasilje, naj bo to verbalno ali fizično. Pomembno je, da se žrtve zavedajo, da niso same. Pozivamo, naj se vsaka njihova prijava temeljito preišče, vsako nasilje pa sankcionira.
V Društvu slovenskih režiserjev hkrati podpiramo predlog zakona, ki bo redefiniral kaznivo dejanje posilstva po modelu “samo ja pomeni ja”, saj bi bile tako žrtve bolj zaščitene. Prav tako se pridružujemo zbiranju 5.000 podpisov, potrebnih za vložitev in obravnavo zakona v Državnem zboru Republike Slovenije.
Mi smo z vami, niste sami!
Ljubljana, 2. 2. 2021
Upravni odbor Društva slovenskih režiserjev
zanj Matevž Luzar, predsednik
Za poslušanje je na voljo deveta epizoda podcasta Filmarija, v kateri sta sogovornika režiser Karpo Godina in moderatorka Varja Močnik.
Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije in je na voljo tukaj.