Tokratna epizoda podcasta Filmarija je posvečena mlajši generaciji režiserk in režiserjev, ki opisujejo svoje izkušnje na prehodu od študentke/študenta režije do profesionalne režiserke oz. režiserja. Urša Menart in Matevž Luzar sta se pogovarjala z Lano Bregar, Áronom Horváthom Botko, Ester Ivakič in Matjažem Jamnikom.
Prisluhnete jim lahko na tej povezavi.
Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.
17. 12. 2021 je Občni zbor Društva slovenskih režiserjev (DSR) sprejel sklep, da je naziv društva odslej Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Skrajšani naziv društva je Društvo DSR.
Spoštovani gospod Baškovič,
po zadnji seji PS RTV Slovenija (nadaljevanje 32. seje), ki je bila 6. 12. 2021, se odzivamo in vas
ponovno pozivamo k delovanju v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami.
Uresničevanje dela Programsko-produkcijskega načrta 2021 (odslej: PPN-2021) je bilo ovirano zaradi spornih določil Pravilnika o postopku javnega razpisa Radiotelevizije Slovenija za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje (v nadaljevanju: Pravilnik). Načrt se ni izvajal niti v skladu s cilji PPN-2021 in ne v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, zato predlagamo:
Ta sporni člen zgoraj omenjenega Pravilnika namreč generalnemu direktorju dodeljuje diskrecijsko pravico, v okviru katere lahko arbitrarno in ne glede na mnenje strokovnih komisij projektom odreče ali zmanjša financiranje. Čeprav so strokovne komisije pred tem v okviru postopka temeljito preverile ustreznost vlog in izpolnjevanje kriterijev ter prijavljene projekte ocenile na podlagi znanih in enotnih meril in svoje strokovnosti ter jih na podlagi vsega tega predlagale za financiranje.
Možnost diskrecijske pravice torej vzpostavlja ugodne razmere za potencialno ogrožanje kateregakoli prijavljenega slovenskega filmskega projekta in za zlorabo zakonitosti postopkov izbiranja, ki lahko potekajo tudi na podlagi ne nujno upravičenih, strokovnih in/ali objektivnih kriterijev. Takšen izbor pa je v nasprotju s celotnim postopkom javnega razpisa, ki natančno določa, kdo so upravičeni prijavitelji in pod kakšnimi pogoji se lahko prijavijo na razpis.
Nadalje je isti člen tega pravilnika pri letošnjem razpisu omogočil tudi zastoj pri izvedbi postopka, ki je od objave razpisa do objave rezultatov trajal kar enajst mesecev in pol! Zato predlagamo:
Kot smo že izpostavili, je z uporabo diskrecijske pravice generalni direktor po lastni volji prekvalificiral enega od štirih za financiranje predlaganih filmskih projektov iz večinsko slovenskega v koprodukcijski film.
Ne besedilo razpisa ne Pravilnik ne omogočata kategorizacije in obravnave prijavljenih projektov glede na delež koproducentov: nasprotno, 2. točka 3. člena Pravilnika celo omogoča takšne prijave (»Kot slovensko AV delo se šteje tudi evropsko filmsko delo, ki je na podlagi Evropske konvencije o filmski koprodukciji izenačeno z nacionalnimi filmskimi deli.«).
PS RTV Slovenija zato predlagamo, da od generalnega direktorja pridobi podatek:
Ker je PS RTV Slovenija eden od prvih organov, ki mora nadzirati delovanje zavoda in s tem tudi njegovega generalnega direktorja, njegova naloga ni samo »seznanitev z izidom razpisa«, temveč tudi »dajanje navodil generalnemu direktorju, povezanih z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih« in »obravnava uresničevanja sprejetih programskih zasnov in sprejemanje ustreznih ukrepov, če se programska zasnova ne uresničuje«.
Ocenjujemo, da je šlo za več pomanjkljivosti in sum oviranja uresničevanja sprejete programske zasnove, zato vas pozivamo, da poskrbite za nujno spremembo pravilnika, saj aktualni poraja upravičene dvome o smiselnosti strokovno programskih komisij – njihovih strokovnih mnenj se ne upošteva in se jih pravzaprav zlorablja za navidezno zagotovitev zakonitosti postopkov – vse to pa omogoča omenjani 24. člen.
S spoštovanjem,
Upravni odbor Društva slovenskih režiserjev
zanj Matevž Luzar, predsednik
Ljubljana, 17. 12. 2021
Trideseto epizodo podcasta smo posvetili poglobljenemu pogovoru o scenaristki. Kritičarka Veronika Zakonjšek se je pogovarjala z Izo Strehar, scenaristko, ki je na nedavnem Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejela vesno za najboljši scenarij za celovečerni igrani film Prasica, slabšalni naziv za žensko – in scenarij je nastajal na Scenarnici, delavnici, ki jo Društvo slovenskih režiserjev v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom organizira vse od l. 2016.
Epizodi lahko prisluhnete tukaj.
RTV Slovenija je 30. 11. 2021, po skoraj letu dni od objave razpisa, objavila rezultate Javnega razpisa za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje 2020«. Poleg dolgotrajnosti postopka je sporna tudi razdelitev sredstev. Društvo slovenskih režiserjev se je na to odzvalo s pozivom Programskemu svetu RTV SLO, ki ga lahko preberete v nadaljevanju besedila.
Cenjeni gospod Ciril Baškovič, predsednik PS RTV Slovenija
/prosimo, da se z vsebino poziva predsedniku PS RTV SLO seznani vse članice in člane PS RTV SLO/
Spoštovani gospod Baškovič,
skladno s peto in šesto alinejo 12. člena Statuta RTV Slovenija (PS … »redno, najmanj pa dvakrat na leto, na predlog generalnega direktorja ali lastno pobudo obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in programsko-produkcijskega načrta ter daje generalnemu direktorju navodila, povezana z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih«; »obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in sprejema ustrezne ukrepe, če se programska zasnova ne uresničuje;«), vas pozivamo k delovanju v skladu s svojimi pristojnostmi.
RTV Slovenija je (skladno s 17. členom ZSFCJA) 18. 12. 2020 objavila »Javni razpis za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje 2020«. Rok za prijave se je iztekel 19. 3. 2021. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh, kjer je bil objavljen razpis, je bilo odpiranje vlog 24. in 25. 3. 2021
Rezultati področij A (dokumentarni celovečerni filmi), C (otroški in mladinski celovečerni igrani filmi) in D (kratki animirani filmi) so bili objavljeni 3. avgusta 2021, torej 3 mesece zatem, ko jih je komisija prejela v obravnavo.
Za področje B, torej za celovečerne igrane filme, objavljeni 30. 11. 2021 – torej nadaljnje 3 mesece za rezultati področij A, C in D – in tik pred tem, ko je RTV SLO zavezana objaviti že nov letni razpis!
Pravilnik o postopku javnega razpisa Radiotelevizije Slovenija za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje (v nadaljevanju: Pravilnik) sicer ne vsebuje rokov za razpisovalca (tj. RTV SLO), v kolikšnem času mora sprejeti odločitve in rezultate javno objaviti, kljub temu pa je mogoče trditi, da zgoraj omenjeni zastoj nikakor ni v skladu s tudi za ta primer veljavnim 14. členom Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa: »Postopek je treba voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.«
Rezultati razpisa za področje B, objavljeni 30. 11. 2021: prispelih je 12 popolnih vlog, komisija je v financiranje predlagala 4 projekte. Za ta del programa je bilo načrtovanih 543.500 evrov (z DDV), razdeljenih pa samo 397.720 evrov (z DDV).
V besedilu razpisa je bilo navedeno, da je zgornja meja sofinanciranja posameznega projekta do 445.000 evrov (brez DDV). Izbrani projekti imajo določene takšne zneske sofinanciranja (z DDV): 89.060 evrov, 36.600 evrov, 89.060 evrov in 183.000 evrov.
1.) Ali je znesek sofinanciranja posameznega projekta takšen, kot ga je predlagala komisija?
2.) Ali je bila odločitev komisije, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev oz. zakaj niso bila razdeljena vsa načrtovana sredstva?
Prav tako je sporno in nesprejemljivo, da je generalni direktor RTV Slovenija očitno uporabil diskrecijsko pravico in prekvalificiral en projekt iz večinsko slovenskega v koprodukcijski film in mu tako občutno zmanjšal financiranje. Pri tem generalni direktor ni upošteval odločitev strokovne komisije, ki je podrobno preučila celotno razpisno dokumentacijo, opravila razgovore s prijavljitelji in ni odkrila nobene nepravilnosti.
Zveza DSFU, ki povezuje 7 strokovnih združenj z avdiovizualnega področja (in posredno blizu 700 posameznikov, delujočih na AV področju), je na direktorja RTV SLO dvakrat naslovila dopis, v katerem je poizvedovala, kdaj bodo objavljeni rezultati in čemu tolikšna zamuda, obakrat žal brez odgovora.
Po podatkih o dnevnih redih prihodnjih ter sklepih preteklih sej PS RTV Slovenija v obdobju od marca do novembra 2021 in objavljenih na spletni strani www.rtvslo.si, o tem še niste razpravljali na nobeni od sej.
Ker gre za podatke, ki morajo biti javno dostopni zainteresirani javnosti, vas vljudno prosimo, da problematiko prednostno uvrstite na dnevni red seje PS RTV SLO in raziščete:
· zakaj je celotni postopek razpisa od objave do rezultatov trajal skoraj leto dni,
· zakaj za področje celovečernih igranih filmov niso bila razdeljena vsa razpoložljiva sredstva?
. in zakaj je generalni direktor RTV kjub odločitvi strokovne komisije prekvalificiral en filmski projekt iz večinsko slovenskega v koprodukcijskega?
S spoštovanjem,
Upravni odbor Društva slovenskih režiserjev
zanj Matevž Luzar, predsednik
Ljubljana, 6. 12. 2021
Na fotografiji Špela Čadež
Ministrstvo za kulturo je objavilo seznam prejemnikov Prešernovih nagrad za l. 2022. Med njimi je tudi članica Društva slovenskih režiserjev, animatorka in režiserka Špela Čadež, ki je nagrado prejela za kratki animirani film z naslovom Steakhouse.
Film je bil v Sloveniji prvič predvajan na Festivalu slovenskega filma v Portorožu letos oktobra in prejel vesno za najboljši kratki film. Brez dvoma tudi ta film čaka lepa in z nagradami ovenčana pot po mednarodnih festivalih – Špela Čadež je verjetno Slovenka z največ mednarodnimi filmskimi nagradami, saj jih je prejela že več kot sto.
Podelitev nagrad bo 7. februarja v Cankarjevem domu.
Vsem prejemnicam in prejemnikom Prešernovih nagrad seveda čestitamo – še posebej pa Špeli!