Večer DSR, AGRFT in Programa Ars Radia Slovenija

Večer DSR, AGRFT in Programa Ars Radia Slovenija

Prizor iz filma Zbirni center

Naslednji Večer Društva slovenskih režiserjev in režiserk soorganiziramo v sodelovanju z AGRFT in Programom Ars Radia Slovenija: 

ponedeljek, 7. novembra (ob 19.00 v novi Kinodvorani AGRFT na Aškerčevi 5) smo posvetili scenaristki in režiserki Heleni Koder, mdr. prejemnici Nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije (podelitev je bila junija v Slovenski kinoteki v organizaciji DSR). 

Ogledali si boste lahko njen celovečerni dokumentarni film Zbirni center (1992, 53′), predvajanju pa bo sledil krajši pogovor z režiserko, ki ga bo usmerjal kolega režiser Miran Zupanič

Ker so kakovostni dokumentarni filmi starejšega datuma redko na ogled na platnu, vas vljudno vabimo, da priložnosti ne zamudite! 

Število vstopnic je omejeno, zato vas prosimo, da svojo udeležbo čimprej potrdite na info@dsr.si.

Nagrade na 25. FSF

Nagrade na 25. FSF

Vesno za najboljši celovečerni film in vesno za najboljši scenarij je prejel Matevž Luzar (film je prejel tudi vesno za najboljšo fotografijo (Simon Tanšek)).

Vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem, ki ste na 25. Festivalu slovenskega filma predstavljali svoje filme, še posebej pa nagrajenkam in nagrajencem, iskreno čestitamo!

Vesna za najboljši celovečerni film

Orkester
Režija: Matevž Luzar
Produkcija: Gustav Film

Utemeljitev: Orkester ni samo naslov filma, je tudi prispodoba. Filmski liki delujejo usklajeno samo pod dirigentovim vodstvom, medtem ko so njihova življenja povsem neorkestrirana. Povedano z drugimi besedami – v svojih življenjih so bolj ali manj razglašeni. V tem uglaševanju in razglaševanju filmske zgodbe so vsi umetniški, tehnični in produkcijski segmenti filma še kako uglašeni. Pod suvereno dirigentsko paličico nam Orkester zaigra resno glasbo o malih ljudeh, v kateri se lahko zaslišimo tudi sami.

Vesna za najboljši scenarij

Matevž Luzar
za film Orkester

Utemeljitev: Scenarij Orkestra prinaša harmonično celoto skupine likov oziroma celotnega igralskega ansambla. Ponuja analizo mentalitete Slovencev in naših avstrijskih sosedov, od mikronivoja do širše družbene ravni in skozi različne generacije. S toplino, preprosto in naravno, se zazre v mimobežne življenjske epizode in jih razgalja v vsej njihovi komičnosti, absurdnosti in osebnih stiskah.

Vesna za najboljšo fotografijo

Simon Tanšek
za film Orkester

Utemeljitev: Filmska fotografija v filmu dosega zavidljiv profesionalni in estetski nivo. Natančno gradi vizualno identiteto filma s črno-belo fotografijo, izostrenimi kompozicijami, natančno osvetlitvijo, igranjem s premiki dogajanja na vzporedne ekrane. Zadržano, a občuteno uspe ustvariti povsem samosvoj avtorski izraz.

Vesna za najboljšo režijo

Sara Kern
za film Moja Vesna

Utemeljitev: Režiserka ustvarja doživeto nasprotje med mlado sestro, ki prezgodaj prevzema breme odgovornosti, in starejšo sestro, ki te odgovornosti ne sprejema in je izrazito romantičen, tragičen lik, nekje ob njiju pa se izgublja disfunkcionalni oče. Izrazito intimističen pristop, zlit v eno s kamero, igralci in zvokom, se preko realističnega pristopa odpira v skoraj simbolno subjektivno doživetje.

Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo

Loti Kovačič za vlogo Moje
v filmu Moja Vesna

Utemeljitev: Med pogrešanjem izrazitih dramskih ženskih likov v letošnji filmski beri nas je s svojo prezenco, skrivnostnostjo, igralsko doslednostjo in fotogeničnostjo očarala mlada Loti Kovačič. Čutimo, kako se bolečina in težko soočanje s tragedijo mamine smrti v njej borita s plemenitostjo, skrbjo za družino in voljo do življenja.

Vesna za najboljšo glavno moško vlogo

Petja Labović za vlogo Antona
v filmu Jezdeca

Utemeljitev: Lik Antona poskuša komunicirati s svetom skozi jezo in nasilje. Pri tem Petja Labović s presenetljivo zrelim nastopom izkazuje razočaranje mladeniča nad življenjem, ki ga je preizkusilo, čeprav ga sam še ni v polnosti izkusil. Obenem izkazuje sposobnost empatije in soočenja z usodo. V nas vzbuja sočutje, a se izogne patetiki, je duhovit, a ne karikiran. Petja Labović je vlogo odigral energično, zrelo in predano.

Vesna za najboljšo stransko žensko vlogo

Alenka Kraigher za vlogo Jane
v filmu Vesolje med nami

Utemeljitev: Alenka Kraigher kot Jana nam gre v vlogi afektirane malomeščanske vsiljivke na začetku filma strašno na živce. Postopoma spoznamo, da pod to masko živi občutljiva ženska z vsemi slabostmi slehernika.

Vesna za najboljšo stransko moško vlogo

Jonas Žnidaršič za vlogo vodje kriminalistov
v filmu Dedek gre na jug

Utemeljitev: V tem pisanem filmu, polnem zanimivih likov, nas je še posebej prepričal policijski inšpektor, ki uspe kljub omejenemu času svojemu liku dati karakter, pri tem pa mu uspe mala bravura.

Vesna za najboljšo izvirno glasbo

Gregor Strniša
za film Pošvedrani klavir

Utemeljitev: Glasba v filmu Pošvedrani klavir je tudi sama pošvedrana, vendar duhovita, kot je duhovit film sam. Preko nje se potopimo v klavir in zgodbe, ki ga ovijajo. Ko avtor v filmu molči, njegova glasba še kako pripoveduje.

Vesna za najboljšo montažo

Andrej Nagode, Matic Drakulić
za film Jezdeca

Utemeljitev: Presenetljivi preskoki in preizkusi prehajajo v samo občutenje junakov in dogajanja. Montaža je tenkočutna – poigrava se in hkrati ohranja natančnost ter vzpostavi ritem, ki ključno nadgradi zgodbo in sooblikuje filmsko doživetje.

Vesna za najboljšo scenografijo

Robert Černelč
za film Ptičar

Utemeljitev: Scenografija oblikuje izčiščeno likovnost. Prostor in celoten film se spretno sprehajata med sanjami, spomini in stvarnostjo. Scenografijo odlikujejo podobe drobnih predmetov, ki nam pripovedujejo svoje zgodbe. Z minimalnimi sredstvi avtor suvereno sestavi močno vizualnost tega zelo posebnega filma.

Vesna za najboljšo kostumografijo

Monika Lorber
za film Najsrečnejši človek na svetu

Utemeljitev: Kostumografija nadgrajuje realizem in prevzame vlogo enega ključnih elementov vizualne podobe filma. V kostumih slutimo osebne zgodbe likov, preko njih avtorica izraža nianse, od ironije do sočutja.

Vesna za najboljšo masko

Mojca Gorogranc Petrushevska
za film Najsrečnejši človek na svetu

Utemeljitev: Maska v tem filmu je neopazna, a ves čas pristotna. V sozvočju z naravo karakterjev in njihovimi čustvenimi stanji živi življenje svojih likov.

Vesna za najboljši zvok

Samo Jurca
za film Jezdeca

Utemeljitev: Zvok je eden od likov filma. Oblikovan je z velikim občutkom. Izrazit in ekspresiven predstavlja pri prehajanju med različnimi okolji, stanji zvesti, spomini, vizijami in preskoki v času eno glavnih režijskih sredstev.

Vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo

Najsrečnejši človek na svetu
Režija: Teona Strugar Mitevska
Slovenski koproducent: Danijel Hočevar (Vertigo)

Utemeljitev: Dramaturgija in režija filma se dopolnjujeta na poti do vrhunca katarze. Film pogumno raziskuje surova ljudska čustva in strahove ter prinaša soočenje preteklosti in sedanjosti. Formirana avtorica sebe in gledalce vrže v strastno raziskovanje filmske forme in teme, pri čemer je ves čas natančna in senzibilna.

Vesna za najboljši dokumentarni film

Tekmüvanje
Režija: Miha Mohorič
Produkcija: Sagar Kolektiv

Utemeljitev: Filmska kamera postane del skupnosti, s katero praznuje, neumorno vadi, se zabava in si včasih ne more pomagati, da ne bi kar šprintala vštric s svojimi protagonisti. Z neposrednostjo film gledalcu omogoči, da postane član prvega romskega prostovoljnega gasilskega društva in mu ponudi vstopnico v svet, ki ga običajno ne more izkusiti in za katerega morda niti ne ve, da obstaja. Film, ki ima potencial, da postane mali hit.

Vesna za najboljši kratki igrani film

Tako se je končalo poletje
Režija: Matjaž Ivanišin
Produkcija: Staragara

Utemeljitev: Prefinjen vpogled v človeške odnose z minimalnimi sredstvi doseže čustven vtis, ki vabi v spekter različnih razumevanj. Obrazi v filmu so eksotični pejsaži, ki se jih ne naveličamo, igra je minimalistična, sporočilnost je neulovljiva, a hkrati precizna. Med pošvedranimi čevlji na tleh in lupingi na nebu tavajo izgubljeni čas in zamujene priložnosti. Jesen prihaja.

Vesna za najboljši animirani film

Legenda o Zlatorogu
Režija: Lea Vučko
Produkcija: Octopics

Utemeljitev: Intenzivna reinterpretacija ljudske pripovedke z mojstrskim ročnim delom zgradi fantazijski svet, v katerem se prepletajo ljubezen, lepota in zlovešča igra temačnih sil, obenem pa na sodoben način oživi stare ideale ekspresionističnih gibanj. Skozi skrbno izdelan vizualni pristop avtorica išče način za doživetje vzporednega sveta, ki ga lahko ugledamo skozi razpoke, ki jih ustvarjajo neobičajna barvna paleta, ekspresivne, na roko narisane poteze in siloviti montažni prebliski. (Zelo metal.)

Vesna za najboljši eksperimentalni film

www.s-n-d.si
Režija: Sara Bezovšek
Producentka: Sara Bezovšek

Utemeljitev: Monumentalen hommage koncu sveta v maniri Hieronymusa Boscha, ki zeitgeistovski fenomen »doomscrollanja« posrečeno pretvori v filmski jezik. S premišljeno akumulacijo podob banalnega internetnega vsakdana sestavi pretresljiv portret kolektivnega nezavednega in naslika slutnjo stvari, ki prihajajo.

Vesna za najboljši študijski film

Pentola
Režija: Leo Černic
Produkcija: CSC – Scuola Nazionale di Cinema

Utemeljitev: Osvobajujoča in navdihujoča izkušnja, tako na ravni uporabe zmožnosti, ki jih ponuja animirani film, kakor na intimni ravni našega protagonista, ki postane superjunak šele potem, ko sname masko. Avtor filma se s ključnimi življenjskimi vprašanji sooči na duhovit način, rešitve pa predlaga skozi inteligentno in imaginativno režijo, s katero ustvari malo zgodbo z velikimi idejami.

Vesna za posebne dosežke

Izginjanje / Verschwinden
Režija: Andrina Mračnikar

Utemeljitev: Pomembna zgodovinska tema položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je pričarana skozi prefinjeno tkanje osebnih travm in spominov, zgodovinskih dejstev in aktualnih političnih dogajanj, z globoko doživetim in iskrenim pristopom k temi v režiji in kakovosti celotnega filma.

Vesna za posebne dosežke

x1-Eschaton
Režija: Juš Premrov

Utemeljitev: Eksperimentalni film, ki v plesu barv, oblik in najmanjših detajlov išče odgovore na velika vprašanja. Hipnotično, očarljivo delo Juša Premrova, avtorskega »one-man banda«, ki svoje popotovanje nadaljuje tudi v eksperimentalnem celovečercu Atlas.

Vesna za najboljši film po izboru občinstva

Jezdeca
Režija: Dominik Mencej
Produkcija: Staragara

Povprečna ocena: 4,52

DRUGE NAGRADE

Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu

Pošvedrani klavir
Režija: Miha Vipotnik

Utemeljitev: Radio postane film. Ne igrani, ne dokumentarni, ne animirani film – ampak vse to. V eksperimentalni maniri zložen v povsem samosvojo kompozicijo z vmesnimi poetičnimi prebliski. Inovativen v plastenju fikcije in fakcije, v zapletanju in razpletanju mnogoterih zgodbenih niti, ki se nonšalantno usedajo v različne medijske forme. Sodobno, radovedno, kompleksno in dovršeno delo, ki raziskuje in razširja filmski medij – vizualno, strukturno in vsebinsko. Izbruh ustvarjalnosti. Vorteks skrivnosti. Melodija spominov. Pošvedrani klavir.

Nagrada Art kino mreže Slovenije

Moja Vesna
Režija: Sara Kern

Utemeljitev: Kot za vsako zimo pride poletje, tudi smrt poraja novo življenje, a ni vsaka smrt naravna in ni vsako rojstvo zaželeno. Režiserka s pretanjenim čutom in globokim razumevanjem mlade osebe vodi glavno igralko skozi zahtevno vlogo otroka, ki preveliko breme prevzema bolje od tistih, ki bi ji z bremenom bili dolžni pomagati. Odlična fotografija in kamera še poudarjata tesnobno situacijo, a na koncu vendarle ostane upanje za novo poletje.

Nagrada IRIDIUM za najboljši celovečerni prvenec

Jezdeca
Režija: Dominik Mencej

Badjurova nagrada za leto 2022

Prejemnica Milena Zupančič, filmska in gledališka igralka

Milena Zupančič je ena najbolj prepoznavnih osebnosti sodobnega slovenskega filmskega in televizijskega prostora in ena od zvezd nekdanje skupne države, jugoslovanskega gledališča in filma. Rojena je bila 18. decembra 1946 na Jesenicah. V osnovno šolo je hodila na Bohinjski Beli. Kasneje, kot najstnica, je obiskovala gimnazijo na Jesenicah in že takrat je vedela, da želi postati igralka. Leta 1965 se je vpisala na igralski oddelek AIU (prof. V. Juvan) v Ljubljani, kjer je absolvirala leta 1969 z vlogo Claire v diplomski predstavi Služkinji Jeana Geneta. Od leta 1969 je bila članica Mestnega gledališča ljubljanskega, od leta 1979 SNG Drame Ljubljana, v letih od 1985 do 1987 je bila zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču, v letih 1987 in 1988 svobodna umetnica, od leta 1989 do upokojitve pa je bila ponovno članica SNG Drame Ljubljana. Obenem je gostovala v domala vseh slovenskih poklicnih gledališčih, v gledaliških hišah na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kakor tudi pri neodvisnih produkcijah.

Čeprav je njen gledališki opus impozanten, je v igralskem svetu debitirala s filmsko vlogo, in sicer z vlogo študentke v filmu Oxygen (1970) režiserja Matjaža Klopčiča. V kolektivno zavest Slovencev se je vpisala z vlogama Presečnikove Mete v Cvetju v jeseni (1973) in Žašlerce v Vdovstvu Karoline Žašler (1976), obakrat v režiji Matjaža Klopčiča. Vendar bi bilo krivično, če bi omenjali zgolj najbolj prepoznavne igralske stvaritve Milene Zupančič. V več kot petih desetletjih nastopov na filmskem platnu in televizijskem zaslonu je ustvarila več kot 80 vlog, sodelovala je z največjimi avtorskimi imeni z območja nekdanje Jugoslavije. V svojih igralskih stvaritvah je prestopala meje ustaljene filmske igre. Kot je v imenu Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, ki je nagrajenko predlagalo, zapisal Brane Završan: »Kompleksna osebnost Milene Zupančič se vedno kristalizira v mnogoteri pojavnosti vrhunske igralke v razponu vlog, ki segajo od ›ideala čistega, v ljubezenskem prebujenju zgorelega dekleta‹, preko socialno zavržene uporne ženske, spet družbeno kritične, eksperimentalno novovalovske, pa prepričljive zgodovinske junakinje, komedijsko dovršene stvaritve, od satire do romantične komedije, spet tragičnih žensk z vsem čutenjem usode, pa vse do senzualnih, čutnih in fatalnih žensk. Skozi vsa ta dela se kaže dovršena tenkočutna igra, ki upodablja polno domišljene in doživete vloge. Sposobna je ustvarjati v najrazličnejših slogih in žanrih. Vedno uprizarja žensko v njeni večplastnosti, do protislovnosti, v okviru naravnosti in prepričljivosti ekspresije, a z vsem zavedanjem svojega poslanstva to virtuozno podredi sporočilnosti celotnega filma. Njena igra ni obstala v varnem zavetju preizkušene metode, temveč jo nenehno nadgrajuje skupaj s celotnim razvojem sodobne filmske umetnosti.«

Za svoje igralsko udejstvovanje na filmu in televiziji je osvojila na desetine nagrad: srebrno in dve zlati areni na puljskem festivalu (1973, 1976, 1977), več nagrad Carice Teodore na filmskih srečanjih v Nišu (1973, 1976, 1977, 1985), dvakratni naziv igralke leta na Festivalih slovenskega filma (1976, 1985), nagrado SEE Actress za prispevek k slovenskemu in jugoslovanskemu filmu na Filmskem festivalu jugovzhodne Evrope (Berlin, Pariz 2019), častno nagrado Aleksandra Lifke za izjemen prispevek k evropski kinematografiji na Festivalu evropskega filma (Palić, 2019) in seveda nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Poleg filmskih nagrad je Milena Zupančič tudi prejemnica Borštnikovega prstana (1999), Prešernove nagrade za trajen prispevek k razvoju slovenske kulture (1993) in zlatega reda za zasluge za ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti ter zavzeto delovanje za kulturo solidarnosti, ki ji ga je leta 2016 podelil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Milena Zupančič s svojim delom, ki sega tudi onkraj filmskega in gledališkega ustvarjanja, močno označuje slovenski kulturni in družbeni prostor, zato je podelitev Badjurove nagrade za življenjsko delo gospe Mileni Zupančič priložnost, s katero izkazujemo svoje spoštovanje do igralkine več kot pol stoletja dolge ustvarjalne poti. Milena Zupančič nas s svojo neusahljivo ustvarjalnostjo vedno znova preseneti in prepriča, da še zdaleč ni rekla zadnje besede.

Boris Petkovič, predsednik komisije za Badjurovo nagrado 2022

Člani in članice komisije za nagrado Metoda Badjure v letu 2022: Jelka Stergel, Polona Juh, Viva Videnović, Dušan Milavec in Boris Petkovič, predsednik.

Nagrade DSAF

Špela Čadež za najboljšo režijo animiranega projekta za kratki animirani film Steakhouse

Špela Čadež, Zarja Menart, Anka Kočevar in Clementine Robach za najboljšo tehniko animacije za film Steakhouse

Druge nagrade DSAF

DSR na 25. FSF

DSR na 25. FSF

Avtorja fotografij sta Katja Goljat in Matjaž Rušt

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v okviru strokovnega programa na FSF v soboto, 29. oktobra, predstavilo delavnici Dokumentarnica 2021 in Scenarnica 2022 ter podelilo nagrado kosobrin za dragocene filmske sodelavce. Prijetno druženje se je sklenilo ob kosilu in/ali za šahovnico.

Na Dokumentarnici 2021 so svoje projekte, ki so jih v zadnjem letu razvijali pod mentorskim vodstvom režiserjev Roka Bička, Matjaža Ivanišina in Petre Seliškar, predstavili

Simona Jerala: Kje spijo metulji

Marko Kumer Murč: Prihajajo

Ajda Zupan: Sužid

Martin Draksler: Moč moškega žalovanja

Urban Zorko: Kako smo rešili Evropo

Tina Glavič Novak: Čebele export

Udeleženke in udeleženci Scenarnice 2022 Enya Belak, August Braatz, Deja Crnović, Ivana Jurković, Alenka Kraigher, Maja Križnik Urška Sajko in Pia Vatovec so predstavili svoje scenarije za celovečerni igrani film, zatem pa prebrali še prizor iz vsakega. Pri branju sta poleg udeležencev sodelovala igralca Nika Rozman in Nebojša Rako.

Predstavljeni projekti:

Alenka Kraigher: Vdor

Urška Sajko: Resno zadeti

Maja Križnik: Gospa s klobukom

Ivana Jurković: Meja

August Braatz: Še vedno kričimo

Seznam (Deja Crnović)

Pia Vatovec: Mednarodni odnosi

Nagrado kosobrin za dragocene filmske sodelavce je letos prejela Valerija Cokan, gen. sekretarka DSR.

Skupinska slika z gospo.


V šahu, ki ga zdaj že tradicionalno organizira Šahovska sekcija DSR, se je pomerilo več dvojic, objektiv je ujel Vlada in Vincija.

Filmarija #049: Sarajevo Safari Mirana Zupaniča

O filmu Sarajevo Safari sta se pogovarjala režiser filma Miran Zupanič in režiserski kolega Amir Muratović. Pretresljiv flm o javnosti manj znanih dogodkih iz časa obleganega Sarajeva v kratkem prihaja na spored slovenskih kinematografov.

Pogovoru lahko prisluhnete tukaj.

Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije

Nagrada bert v rokah Olge Kacjan

Nagrada bert v rokah Olge Kacjan

Olga Kacjan z bertom, podeljevalec nagrade predsednik DSR Scenaristi Miha Hočevar. Plastiko je oblikoval akad. kipar in režiser Miha Knific /foto Peter Uhan/

Sinoči je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk v Slovenski kinoteki podelilo nagrado bert filmski in gledališki igralki Olgi Kacjan.

Predvajanju kratkega igranega filma Aničina hiša scenarista in režiserja Draga Parovela je sledila podelitev, tej pa pogovor z nagrajenko, ki ga je usmerjal režiser in scenarist Blaž Završnik.

Večer je sklenilo prijetno druženje v Kavarni kinoteke.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojo navzočnostjo naredili večer tako lep, nagrajenki pa iskrene čestitke!

Nagrada bert gre v roke Olgi Kacjan

Nagrada bert gre v roke Olgi Kacjan

Fotografija je iz kratkega igranega filma Aničina hiša, (1976), r. Drago Parovel, vir: Arhiv AGRFT

V četrtek, 20. oktobra ob 20.00, bo Društvo slovenskih režiserjev in režiserk v Slovenski kinoteki podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. 


Letošnja prejemnica nagrade je filmska in gledališka igralka Olga Kacjan, prejemnica mnogih nacionalnih in mednarodnih nagrad, mdr. Stopove nagrade za igralko leta (1980) za vlogo v filmu Splav meduze, srebrne arene na Puljskem filmskem festivalu (l. 1995) za glavno vlogo v filmu Povest o dobrih ljudeh in Župančičeve nagrade Mesta Ljubljana za življenjsko delo (l. 2021).

Nagrajenki iskrene čestitke, bralke in bralce pa vljudno vabimo na podelitev!